Revija SRP 79/80

Sonja Votolen

 

BLIZHINE ODKRHNJENOSTI

 
 
***
 
Hochem vedeti kaj te zaboli
Ko zaprem vrata za seboj
Hochem vedeti zakaj je chas prekratek
Ko te prvi hip zachutim
In zakaj si bil danes kot polmrak
Ko sem brezbarvno dejala ne vem kdaj bom imela chas
 
 
 
 
***
 
Chutim vrochino zraka med nama
Ob pochasnem rechnem ovinku poslusham
tvojo proshnjo
naj ti brishem sol s trepalnic
naj neham imeti roko ves chas na kljuki tvojih vrat
naj pozhrem vrochino zraka med nama
na vseh naslednjih rechnih ovinkih
Ampak jaz ne znam drugache
Umaknem se preden se iz sopare ves priblizhash
 
 
 
 
***
 
Ko narava rojeva jutro
Ko sonce rezhe popkovino nochi
Ko ptice zapojejo prvi chiv
Ko meglice odgrinjajo zacharanost nochi
 
Se me dotakne pomisel da bo
Z rojstvom jutra umrl najin
Neshteti dotik
 
 
 
***
 
V snezhnem zametu se vrochi
Strah z lica smeje
V snezhni zamet sem se raje zabubila
In sem iz njega krizhemkrazh zamezhikala
Sonchni zahod je bil leden
 
 
 
 
***
 
Odlomil si se od mene
Pred vrati sedim na pragu tehtam
V dlaneh zibljem najine besede
Ki so bile skrhane zhe ob spochetju
Na pragu sem s seboj v narochju
Odkrhnjena zlomljenost neblizhin
 
 
 
 
***
 
Pod kapuco skrivam brazde
Nanosil jih je chas bezhanja iz
Tvojih pushchav kjer nisem bila le
Ena beduinska popotnica
Na lesenih kolesih me je premetavalo
Kljub mehkemu oranzhnemu pesku
 
 
 
 
***
 
Samo she s pajchevinasto nitko
Sem vstran od tebe
Samo she rahla gluhota ne
Slishi tvojega ovitega sopenja
Samo she ena zora mora biti
Da ne bom omotichna padala
V temne rjuhe brez tebe
Samo she enkrat okno zaprem do
Jutra Potlej si bom priznala
Da sem zadeta s tvojo svetlobo
 
 
 
***
 
Imam tvoj glas v sebi in
tvoj dih mi lase grebe
Imam tvoje roke tik ob sebi
Zavetrje telesa vkopanega
kot zaspala senca nad menoj
Imam she smeh ki se ni
odkotalil iz mojih ushes
Potresash me kot beg zveri
 
 
 
 
***
 
Gledala sem tvoj hrbet ko si se
vzpenjal na hrib Bil bi oltar
za moje sushne molitve In bil bi deblo
ki bi ga roke trepetaje za vselej ovile
Bil bi hisha za moje razpadle dni
ki so bili in she bodo ko bo tvoj
hrbet zatonil kot svetleche
sonce in bo prishla she ena ena ena noch
 
Splaknem si obraz z mrzlo vodo
 
 
 
 
***
 
Rahel dezh preteklega dne mi dishi
po tebi Lubje in listje in prst in trava
pravi da zhivish v mojih oceanih ko
rastocha luna zaobli griche kjer hodish
In mislish name, vem
 
 
 
 
***
 
Brezchasen je bil chas na licu ki so
ga lepshale kapilare gubic ko si se
smehljal in hkrati resno hodil v
mojo dusho ne da bi vedela da sem
zhe zasekana Zachudeno sem se
ozirala vate ki si bil poln sochutja
Ker sem bila ukanjena brez ukane
 
 
 
 
***
 
Poznam tvoje srce globoko in obsezhno
in prosila ga bom naj se napolni s solzami
da bi mi bilo odpushcheno ker sem del tebe
Zajela te bom v dlani in pustila da
lezheva skupaj na hrbet Chez chas me bosh
odnesel v kocho Poznam tvoje srce
 
 
 
 
***
 
Kakshne barve je veter
Mi reci
In kje je konec mojih vej
In kam je shel ogenj
Ko je dogorel
Pa zakaj se ne morem dotakniti
Tvojih misli
Mi reci
 
 
 
 
***
 
Hodim od chloveka do chloveka po
Kakshno dushno besedo Za zares dushno in
Ne hladno stekleno ponaretost kmaluodkritost
Ki se zakotali vame s strtimi koshchki
Da zarinjeni v moje odprto meso tam ostanejo she
Dolgo predolgo Hodim od chloveka do chloveka po
Kakshno brezmasheljnasto gesto Kot nezaveden
Iz dushe pobegel dotik Spontan beg roke k moji roki
Vmes pa tishina ki ji je verjeti
In nich vech Ker to je vse
 
 
 
 
***
 
Naj ti prishepnem
Vchasih si izberem zhalost
Da grem v majcen klobchich
In sem she bolj sama v sebi
In lahko notri glasno hlipam
In che te tedaj v mislih srecham
Te ne poslusham Ker sem tisti
Hip majhna in mochna in
Ker ne bi rada zapustila tistega trenutka
 
 
 
 
***
 
Bila sem s klobukom ko
Sem te zaznala Kaj
Gledash ta moj klobuk sem bila
Ochitajocha Resno si zdeklamiral
To je ljubezen na prvi klobuk
Bolj sebi kot meni si to rekel
Zhe dolgo se nisem tako smejala
Zhe dolgo nisem videla tako
Zmedenega zagleda