Revija SRP 79/80

Ivo Antich

 

PIONIR STRIPA IN »POGUMNA TROJKA«
 
(akad. slikar Aco Mavec)

 

Aco Mavec (Ljubljana, 8. 12. 1929 – 17. 8. 1982) je eden pionirjev slovenskega stripa, karikature in knjizhne ilustracije na zachetku vzpona zlasti slednje med evropske vrhove. Na ALU v Ljubljani je shtudiral slikarstvo in diplomiral (1954) pri Mariju Preglju. Do leta 1960 je uchil na gimnaziji v Trbovljah, potem pa je bil urednik mladinske ilustracije v zalozhbi MK v Ljubljani. Enciklopediji Slovenije se ni zdel vreden omembe, Menashejev Svetovni biografski leksikon (1994) pa v zgoshcheni notici navaja njegov samomor v 52. letu. Cheprav sholan slikar, se je povsem posvetil risbi in zhe kot shtudent zachel graditi svoj obsezhni risarsko-oblikovalski opus. Z urednikovanjem je mlajshim ilustratorjem ostal v spominu kot dragocen mentor. Ilustriral je shtevilne mladinske knjige, za klasichna dosezhka veljata Stevensonov Otok zakladov (Levstikova nagrada 1966) in Pod svobodnim soncem F. S. Finzhgarja. Pisca nekrologov (I. Sedej, Delo; M. Trshar, Dnevnik) izrazhata presenechenje ob nenadni smrti vedrega, duhovitega umetnika, toda M. Sattler je zhe deset let prej v pogovoru v Ned. dnev. (2. 1. 1972) nakazal temachnejsho plat njegovega znachaja, ki jo je kot izkushen poznavalec ljudi zaslutil, a se ji ni mogel »priblizhati«. (Sattler je dobil vtis prizadetega chloveka, ki je vchasih take volje, da bi vsej okolici prisolil klofuto; morebitno prikrajshanost glede slikarstva je A. M. zanikal, priznal pa je prizadetost zaradi krivic v druzhbi.)

Tukaj velja pozornost Mavcu predvsem kot karikaturistu (npr. Shircljev Zhepni bonton) ter avtorju stripov in »stripskih slikanic« (pasice slik s tiskanim podtekstom). V pogovoru s Sattlerjem je Mavec sicer izrazil pridrzhek do stripa kot osiromashenja besedil, toda dejstvo je, da je v prvi shtevilki tednika PPP (11. 7. 1952) zachel objavljati »pravi strip« z gostobesednim tekstom znotraj slik Prigode D. Balfourja (po Stevensonu »I. Sh.« - Igor Shentjurc?); v isti shtevilki PPP je na zadnji strani zachel izhajati tudi Mustrov Zvitorepec. (Odg. urednik PPP je bil legendarni Igor Shentjurc, ki se je pozneje uveljavil v ZRN kot romanopisec; populistichni list z vech stripi v zgodnjem chasu domachega »stalinizma« je njegova spomina vredna zasluga v zgodovini slov. chasnikarstva.) Kasneje, ko je slovensko dnevno chasopisje (le trzhashki Primorski dn. se ni izogibal stripu) desetletja skushalo »prevzgojiti« okus publike s stripskimi slikanicami kot »izvirnim nadomestkom« za strip, je Mavec vech let risal take slikanice v sholskem Pionirskem listu. Sredi 70. let so tudi kot posebne knjizhne publikacije izshle Prigode lazhnivega Kljukca, Vike Viking in Mary Poppins z imenitno karikaturno risbo in s tehnichno manjvrednimi barvami, ki dajejo za strip odbijajoch »nachechkan« vtis. Najvishji dosezhek (mojstrske karikature z rastrom) Mavcheve stripske slikanice je satirichno-patriotska Pogumna trojka in fashist Pepe (tekst: Milka Kovich; Pionirski list, sept. 1958 – jan. 1959), med tedanjo mladino priljubljena skoraj kot »Zvitorepcheva trojka«.