Revija SRP 79/80

Dushan Marolt

 

DOZHIVETJA NASELJENOSTI

 

NA DAN

 

na dan, ko sem nashel zhivljenje,

so se premeshali planeti.

 

v srzhi mladostnih okonchin

me je ganil skomig.

 

chutim vibracije, skozi kozho rozh,

ki zasajene v mojem skeletu,

prinashajo pristno resnico.

 

vsako oko je barvno.

 

nisem navaden v svojem labirintu –

streha energij mi vrzhe v objem

zvezdo,

 

v podobi zhenske.

 

 

 

 

POGOVARJAM

 

pogovarjam se s seboj,

 

pogovarjam se s tabo.

 

podozhiviva svet, ustvarjen za naju!

 

dvorana predstav se rushi.

poglej!

opeka pada v letu,

ustavi se v narochju blazin.

 

premlada sva, da bi minila.

ni potrebno, da mineva.

 

zazhiviva, kot hocheva –

 

pogovarjajva se she naprej.

 

 

 

 

PESHACHIM

 

peshachim na mestu mesta.

razlichnost epruvet, v vseh dimenzijah.

velike, okrushene, prelomljene.

nekaterih sploh ni.

ostale so sledi viharnishkih debat.

nekdaj zelen zvon,

zdaj v gnilem robcu hrani nohte

in odsluzheno perilo.

to bi lahko bila hvalnica –

prepozno je za trkanje na steklo,

pozabiti je treba.

ljubim te in roko polozhim nate.

 

 

 

 

NJEN

 

njen darezhljiv objem –

nezhen oklep,

ki mi da vedeti,

da pojem blizhine ni le zrachna beseda,

ki bi odplavala s prvim vetrom,

ob jutru mrzlega napeva.

 

 

 

 

ZALJUBLJENCA

 

naseliva se v trenutek tishine.

 

objeta z orhidejami neke zime,

pozhirava hlape nochi.

 

ko naju zazebe,

se spet zazhgeva.

 

najina svetloba je ochesni lesk,

ki ga oddajava,

ko nama zmanjka barv.

 

 

 

 

ORANZHNA

 

oranzhna je zashchitnica tvojega platna

in iluzije s te strani so resnichne.

izumljam povechavo,

da zachutim povrshino ljubezni.

chvrsto telo blage rose

reshuje podobe dovrshene romantike.

 

 

 

 

VESOLJE RUMENEGA

 

ob ponovnem rojstvu

se bova nauchila nabirati sonchnice.

 

skozi globoke vdihe lesa

bova zaspala na stolu

 

in postala absolut.

 

 

 

 

PRIPADNOST

 

kri ponujam ob razdajanju tebi.

intravenozno te rad obchutim

in barvam lepoto.

 

kot kipa adrenalina in razprav

loviva najin beg.

 

she v sanjah slishim globoke vzdihe

svojega hotenja zhil.

 

slechena v vechnosti, tlakujeva zgodbo.

 

 

 

 

ODHOD

 

nekoch, skoraj zagotovo,

naju bo sonce povedlo s sabo

in prezharchilo v blagi pish vetra.

nekje v prizmi bova lezhala,

se spominjala plishastega zajca,

z narochjem polnim pomaranch,

in v vodnjaku shtela kroge na vodi,

ki jih bodo oblikovale race.