Revija SRP 79/80

Adam Shuligoj

 

SHEST MINIATUR

 
 
Mrk
 
 
Legam
mrzel
in bolan
v mrak
v vecher
v noch
zastrt
brez zvezd
in sanj
 
v orehovi lupini 
plamen
kot da
dogoreva
nepredushno
izoliran
v zvok
brez krika
in brez
odmeva
 
in v zraku
v zraku kakor
chrn lug
razdrtega
telesa
v njem
razprta
votla sled
Nichesa.
 
 
Oktober, 2005
 
 
 
 
 
 
Manifest
 
 
Pesem je ritem.
Pesem je tok
magnetizma besed.
 
Misel obtezhena
s chrno simetrijo
v belo sled.
 
Nezavedno,
ki uglasha Noch
v Dan.
 
Neubesedljivo
ubesedeno ...
Dlan.
 
 
December, 2005
 
 
 
 
 
 
Chas
 
 
Chas
ni rabelj.
Chas je samo
beg prostora
v vse smeri.
Ker Chas,
nikogar ne preganja,
ampak ga
lovimo mi.
A che bi
za hip obstali,
se umirili,
bi nas Chas
pochakal sam:
kot neznatno
spreminjajoch se
prostor –
nich vech,
nich manj.
 
 
Januar, 2006
 
 
 
 
 
 
 
Ideal
 
 
Drobci sonca tavajo po sobi.
Na polici okna sije
oranzhen, pikchast sneg.
Budijo se pochasi
v mehke kaplje spanja zavarjena
vneta pregrinjala vek.
 
Mozhgani so prizhgani
plinski kandelabri;
v plámenu koruznih storzhev – bolechina,
zalizana v globoke,
rdeche rjuhe vonjev
ukrajink in terpentina ...
 
Razpadel na prafaktorje telesa,
lezhim v vlakninah
posrebrenih ogledal;
na dnu belochnice, v kotichku zrkla,
kakor chrna pika
prestreljeni ideal.
 
 
Januar, 2006
 
 
 
 
 
 
 
Svit
 
 
Sipka se v razpoke med dlanmi
pretaka tezha suhih las;
v lezhajih, kakor kotalech spomin:
neodpisan chas.
 
Njegova senchna zhila she naprej utripa
v jutranjem brezsnu:
kot sedemprstno topotanje
po dushevnem dnu.
 
In za zaveso mraka – rdecha silhueta svita
plava po ochesu kot lokvánj
in Feniks vstaja iz pepela
nemogochih sanj.
 
 
Marec, 2006
 
 
 
 
 
 
 
Tvoj objem, tvoj poljub ...
 
 
Tvoj objem
iz cvetnega prahu!
iz zlatih vej!
in kroshenj!
 
Tvoj poljub!
iz mokrih vlaken!
ust
in svile!
 
She danes
ju vidim,
kako se sprehajata
z drugim.
 
 
August, 2006