Revija SRP 77/78

Milan Fridauer Fredi

 

AFORIZMI

 
 
 
V odrochnih krajih se lahko zanesesh le na prirochne stvari.

So tisti, ki pijejo le shpricarje, vinski polbratci?

Brezosebnim ljudem ne bi smeli zaupati niti osebnega orozhja.

Na koruzi najlazhe zhivish s kokoshjo.

Sedanja jara gospoda izvira iz vcherajshnje jare tovarishije.

Vsak novi brezposelni je nova socialna (dvo)rochna bomba.

Delo je ustvarilo chloveka. Je potem opica preddelavec?

Glede na to, kar ljudje pochnemo v tostranstvu, so nebesa zagotovo demografsko ogrozheno podrochje.

Neumen kmet zhivi od debelega krompirja, pameten od drzhavnih subvencij.

Delitev dela pomeni to, da ga eni imajo, drugi pa ne.

Najvech kozlov ustrelijo osli.

Gola resnica bi zhalila sodishche. Zato je tja tudi ne spustijo.

Che je chlovek najvechje bogastvo, potem niti ni chudno, da z njim toliko hazardirajo.

Gorechnezhi so prvi pri prizhiganju grmad.

Eni so vase zazrti, drugi zazhrti.

Bog kaznuje s shibo, hudich pa s shibico.

Bolj so ljudje topi, ostreje nastopajo.

Le najboljshe zhenske vedo, kdaj morajo moshkemu ob strani stati in kdaj lezhati.

Prevech zagrizeni slejkoprej ostanejo brez zob.

Vsak stolchek vsaki riti ne prinese zlate zhile.

Daj, da jih ne dobish!

Vech ko jih ima zlati chas, manj jih ima zlate ure.

Napredne so vedno potiskali nazaj.

Shele ko se potrkash po glavi, se ti odpre.

Hitrost je prestrashena pochasnost.

Eni gredo proti cilju prek trupel, drugi prek teles.

Kuj me, zhivljenje, kuj. Che sem kremen, se zaiskrim, che gnoj, zasmrdim.

 

(29. 01. 2006)