Revija SRP 77/78

Milan Batista

 

 

LIKOVNA DELA /SLIKE/

 

1 Stara Ljubljana, 1952, jedkanica, 18 x 24 cm
2 Simbol na materializirani podlagi, 1982, meshana tehnika, 47 x 70,5 cm
3 Simbol na materializirani podlagi, 1982, meshana tehnika, 47 x 70 cm
4 Stara oljka (po risbi Uljchan, 1984), 1986, jedkanica, 32 x 49 cm
5 Druzhinski portret (spomin na dvajseto stoletje), 1999, jedkanica, 32 x 49 cm
6 Harlekin in lutka, 1993, meshana tehnika, 56 x 38 cm
7 Harlekin, 1993, akvarel, 56 x 37 cm
8 Preshernova Zdravljica, 1999, meshana tehnika, 50 x 35 cm

Naslovnica

9 Preshernova Zdravljica, 1999, meshana tehnika, 50 x 35 cm
 
Fotografije del M. Batiste: Drago Holynski
 

 

sl.1

 

 

sl.2

 

 

sl.3

 

 

sl.4

 

 

sl.5

 

 

sl.6

 

 

sl.7

 

 

sl.8

 

 

nasl.9

 

 

_______________

Milan Batista je bil rojen leta 1924 v Ljubljani. Ochetov rod izvira iz slovenskega Primorja. Osnovno sholo in nizhjo gimnazijo je obiskoval v Ljubljani. Prve risbice z naslovom Kako rechemo in kako bi bilo v resnici je objavil v chasopisu Jutro. Na drugo svetovno vojno ga vezhejo kruti spomini (Gonars, Treviso, zapor v Beljaku, Ljubljana, Sv. Lucija pri Mostu ob Sochi). Leta 1943 je sodeloval na razstavi risb, ki so jo v Gonarsu pripravili interniranci (Nikolaj Pirnat, Evgen Sajovic, Drago in Nande Vidmar, karikaturist Oto Drezle, Ted Kramolc idr.). Zadnje leto vojne je opravil dva razreda vishje gimnazije in obiskoval Gorshetovo slikarsko sholo. Po osvoboditvi Ljubljane je deloval kot kulturnik Cankarjeve brigade v KNOJ. Po konchani vojashchini je bil kulturni organizator pri mladinskem komiteju Ljubljana (ustanovil je centralno slovensko drushtvo Karla Kajuha).

Po vojni se je vpisal na Akademijo likovnih umetnosti v Ljubljani. Njegovi profesorji so bili Nikolaj Pirnat, France Mihelich, Slavko Pengov, Maksim Sedej in Riko Debenjak. Diplomiral je leta 1951 pri prof. Bozhidarju Jakcu in nato pri njem obiskoval tudi grafichno specialko. Od leta 1953 do 1958 je poucheval likovno vzgojo v Trzhichu. Svoje kulturno in pedagoshko delo je od leta 1959 nadaljeval v Kranju. Kmalu je postal ena osrednjih osebnosti kulturnega in likovno-pedagoshkega delovanja v mestu, predsednik Kluba kulturnih delavcev (ustanovljen 1956), urednik revije za kulturo Gorenjska, vodja Centra za estetsko vzgojo (19651981) itd. Med drugim je bil predsednik likovnih pedagogov Slovenije (19591961), poslanec kulturno-prosvetnega zbora (19701975) in eden izmed udelezhencev akcije 25 poslancev, direktor Delavske univerze Trzhich (19691970). Leta 1965 je ustanovil oddelek za estetsko vzgojo pri Osrednji knjizhnici v Kranju (CEV). Je dolgoletni sodelavec Zveze kulturno-prosvetnih organizacij ter pedagoshkih in kulturnih institucij za podrochje likovne vzgoje. Svoja dela je predstavil na shtevilnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, zlasti v Avstriji, na Cheshkem, Poljskem, v Franciji in Nemchiji.

Ustvarja v razlichnih grafichnih (lesorez, linorez, jedkanica, akvatinta) in slikarskih tehnikah (akvarel, pastel). Ukvarja se tudi z enkavstiko in se posvecha letrizmu. Leta 1995 je izdal Veliki sonetni venec / Sonetni venec sonetnih vencev (20 izvodov) in leta 1996 zbirko pesmi Kamen in veter.