Revija SRP 77/78

Ivo Antich

Chitalnica

 

»SIGNALI« MED NADREALIZMOM IN DADAIZMOM

 

Franko Bushich: NADrealizam je podDADA;
Knjizhevni klub »Branko Miljkovich«, Knjazhevac, 2006

Knjizhica pokonchnega formata, mehkih platnic, na naslovnici in med vsebino opremljena z reprodukcijami avtorjevih slikarskih izdelkov (v barvah le na naslovnici). Kljub skromnosti je zvezek profesionalno korektno in estetsko solidno urejen in natisnjen; zunanji vtis vizualno-taktilne umirjenosti je morda celo nekoliko v nasprotju z nekonvencionalno tendenco vsebine.

Vsebina so pesmi Franka Bushicha, hrvashkega ustvarjalca, »zunajserijskega« zhe po osnovnih biografskih podatkih: rojen 1971 v Splitu, odrasel v Sarajevu, zhivel v Zagrebu, Milanu, Ljubljani, Ivanich Gradu, zdaj zhivi v Splitu. Njegovo umetnishko ustvarjanje obsega poezijo, prozo, esejistiko, slikarstvo, strip, ilustracijo, fotografijo, performans. Ima dokumentiran plemishki rodovnik in osebne sorodstvene vezi z Japonsko, je uspeshen avtor haikujev in »haikujevske« ilustracije haige; japonska televizija je leta 2000 v Ljubljani o njem posnela dokumentarni film. Imel je ok. 40 samostojnih likovnih razstav, prvo knjigo je objavil v Ljubljani (zbirka pesmi Razneslo ti bo prekleto bucho, slovenski prevod, 1998), sodeloval je z Zagorichnikom, pesmi pishe tudi v slovenshchini. Na Hrvashkem so izshle she njegova zbirka pesmi, zbirka haikujev in zbirka proze, slednja s tematiko zadnje jugovojne pod znachilno »aktualistichnim« naslovom Postbalkanec (2003; elektronski prevod v slovenshchini SRP 2000). Che je bil doslej navzoch v zahodnih »jugorepublikah«, je ta nekdanji hrvashki vojak s pesnishko zbirko, ki je predmet prichujochega zapisa, provokativno »premostil Drino« skoraj do bolgarske meje, saj je publikacija izshla v Knjazhevcu v vzhodni Srbiji.

Zbirko sestavljata dva cikla, po prvem je knjiga (trdilno) naslovljena, drugi, obsegajoch tretjino celote, pa ima nikalni naslov Signalizmi niso delirizmi. S temi pojmi je avtor »programsko« oznachil koordinate svoje pesnishke »ideologije«: dadaizem, nadrealizem in signalizem (srbska smer konkretizma; v Bozhichni pesmi Bushich evocira tudi srbsko-hrvashki zenitizem z njegovim WE druzhenjem in balkanskim »barbarogenijem«). Patriarha prvih dveh – Tzaro in Bretona – je citiral kot moto k vech pesmim; od teh citatov je najpomembnejshi »ostal sem tuj vsemu pustili so me zunaj vsega« (Tzara), saj povzema jedro Bushicheve boemsko neprilagodljive, »izvrzhene« bivanjske pozicije. »Ideologija«: avantgardizem-modernizem, zavrachanje okorele forme in jezika, logike, razuma, meshchanskega moralizma, podzavest, spontanost, upornishtvo, provokacija, anarhoidnost, (levicharska) druzhbena kritichnost. Negacija »delirizma« kljub vsemu spontanizmu poudarja zavestno samoopredelitev, katere odmerjenost se nakazuje zhe v naslovni umestitvi, ki ni ne chisti nadrealizem ne chista dada, temvech je nekako »vmes«, nad realizmom in pod dado. Ker sta »pravi nadrealizem« in »pravi dadaizem« gibanji z zachetka preteklega stoletja, Bushich iz njiju povzema le tiste »neminljive« elemente, ki jih intimno obchuti kot she vedno aktualne in spodbudne za lastno ustvarjalnost v drugem chasu in drugem prostoru. Tudi zato vsako pesem kot »dnevnishki zapis« oznachi s chasom (dnevom) in prostorom nastanka (v tej zbirki od 1997 do 2005, vmes tudi splitski zapor).

Bushicheva »zahodna pesem« v prichujochi zbirki je prostoverzni niz jezikovnih fragmentov v smislu enega od naslovov: Poezija ni sladkobesednost. Naturalizem vsakdanjosti z vulgarizmi se samoumevno prepleta s simbolizmom besednih (po avtorju »stohastichnih«) iger. »Vzhodna stran« njegove poezije je delikatni formalizem haikuja, ki je »druga zgodba«, zunaj te zbirke. O bivanjski avtentichnosti Bushicheve nekonvencionalne pesnishke reakcije ni dvoma, toda tovrstna »razsuta poezija« je zmeraj tudi »prostodushno« odprta za vprashanje, kaj se zgodi z njenim dosegom, ko se »neposrednost krika« izoblikuje v tekst kot ubesedeno obliko in tako neizbezhno postane del literarne konvencije, ujete v papir in med knjizhne platnice.