Revija SRP 77/78

Franko Bushich

 

JULIJA

 
NJEJ
 
blede poglej roke jezusovega vsevidenja
v pomenljivih sanjskih videnjih
na marinkovega stojka zajahaj
in se zazibaj mochno sem in tja
tja
praznost nichnosti
 
(Split, 26. 9. 2006)
 
 
 
 
 
ODA JULIJI
(posvecheno dragi sosedi)
 
O Julija, zakaj si Julija?
Ali pa zakaj, jaz, nisem
ena od tistih
prelepih zhensk,
s katerimi spajash ustnice
in jih razdvajash
v nocheh, skrivaj?
 
Iskra, sijaj, svetloba,
zelenooka skrushenost
bozhanskega vzdiha,
le kateri neusmiljeni namen izpolnjujesh
v tem gledalishchu zhivljenja?
 
Jaz te ne bom premagal!
Ne opojne pijache ne umetnost
ne morejo zmanjshati ne povishati
tega, kar si.
A ti si Ti!
Julija!
Bistvena esenca,
vsaj zame,
in to za vedno.
 
Vse mescheve mene bi
zate zamenjal,
v imenu najvishjega nachrta
in negotove prihodnosti.
 
Kje je moj Bog?
Kje je Mati Narava?
O Julija,
kje je Mati Narava,
ki mi te je pokazala, a ne podarila,
in se ne usmili
in ne blagoslovi mojega hotenja?
 
Stoletja sem te videval
v sanjskih videnjih!
 
In preklinjal bom zmeraj
pesnico Sapho,
ki naju je zblizhala, a ne tudi spojila!
 
In preklinjal bom ustnice njene,
ki te ne poljubljajo toliko,
kolikor bi te poljubljale moje!
 
Stoletja sem o tebi sanjal
v sanjskih videnjih!
 
O Julija,
v inkarnacijah bom zhelel
telo, podobno tvojemu,
da bi bil vreden
tvoje naklonjenosti!
 
(Split, 3. 10. 2006)
 
 

Iz hrvashchine prevedel Ivo Antich