Franko Bushich
JULIJA
- NJEJ
- blede poglej roke jezusovega vsevidenja
- v pomenljivih sanjskih videnjih
- na marinkovega stojka zajahaj
- in se zazibaj mochno sem in tja
- tja
- praznost nichnosti
- (Split, 26. 9. 2006)
- ODA JULIJI
- (posvecheno dragi sosedi)
- O Julija, zakaj si Julija?
- Ali pa zakaj, jaz, nisem
- ena od tistih
- prelepih zhensk,
- s katerimi spajash ustnice
- in jih razdvajash
- v nocheh, skrivaj?
- Iskra, sijaj, svetloba,
- zelenooka skrushenost
- bozhanskega vzdiha,
- le kateri neusmiljeni namen izpolnjujesh
- v tem gledalishchu zhivljenja?
- Jaz te ne bom premagal!
- Ne opojne pijache ne umetnost
- ne morejo zmanjshati ne povishati
- tega, kar si.
- A ti si Ti!
- Julija!
- Bistvena esenca,
- vsaj zame,
- in to za vedno.
- Vse mescheve mene bi
- zate zamenjal,
- v imenu najvishjega nachrta
- in negotove prihodnosti.
- Kje je moj Bog?
Kje je Mati Narava?- O Julija,
- kje je Mati Narava,
- ki mi te je pokazala, a ne podarila,
- in se ne usmili
- in ne blagoslovi mojega hotenja?
- Stoletja sem te videval
- v sanjskih videnjih!
- In preklinjal bom zmeraj
- pesnico Sapho,
- ki naju je zblizhala, a ne tudi spojila!
- In preklinjal bom ustnice njene,
- ki te ne poljubljajo toliko,
- kolikor bi te poljubljale moje!
- Stoletja sem o tebi sanjal
- v sanjskih videnjih!
- O Julija,
- v inkarnacijah bom zhelel
- telo, podobno tvojemu,
- da bi bil vreden
- tvoje naklonjenosti!
- (Split, 3. 10. 2006)
Iz hrvashchine prevedel Ivo Antich