Revija SRP 77/78

Damir Globochnik

 

SATIRICHNI LIST BODECHA NEZHA IZ LETA 1914

 

Dnevnik Dan, ki ga je med letoma 1912 in 1914 izdajal radikalni, mlajshi del liberalne stranke, je od svojega predhodnika, dnevnika Jutro (1910–1912) prevzel prakso objavljanja karikatur. Oba chasnika je izdajala in tiskala Uchiteljska tiskarna v Ljubljani. Karikature na prvih straneh Jutra in Dneva so se bralcem priljubile. Urednishtvo Dneva je pripravilo tudi posebni, s satirichnimi verzi in karikaturami opremljeni broshuri, posvecheni t. i. »vodishki aferi« (Ivan Lah, »Johanca« ali vodishki chudezhi, 1913) in prvi balkanski vojni (Balkanska vojna v karikaturah in pesmih, 1913), ki sta dosegli izjemen prodajni uspeh, ter na zachetku leta 1914 zachelo izdajati stalno »zabavno-humoristichno nedeljsko prilogo« oziroma satirichni list z naslovom Bodecha nezha.

Bodecha nezha je sprva izhajala na shtirih straneh, ki so se zhe kmalu podvojile. Odgovorni urednik Dneva in Bodeche nezhe je bil Radivoj Korene. V Bodechi nezhi je bil poleg imena odgovornega urednika objavljen samo podatek: »Last in tisk “Uchiteljske tiskarne”«.

»V nedeljo, dne 25. januarja t. l. izide prva shtevilka “Bodeche nezhe”, edinega slovenskega humoristichnega lista kot stalna nedeljska priloga “Dneva”,« je napovedovala 753. shtevilka Dneva. »Sedanji chas, ko vlada breznarodni klerikalizem, ko bijejo s pestmi od vseh strani Slovencem v obraz, ko nimamo na rodni zemlji skoro nobenih pravic, ko je chas zagrizen in strupen, ne more izhajati brez humoristichnega lista, ki pa ne bode samo shaljiv, ampak tudi zbadljiv na vse strani.Vsi dobri ljudje bodo z veseljem pozdravili ta novi list, zlobni in hudobni pa se ga bodo bali, ker ne bo prizanesel nobenemu, ne najvishjemu in ne najnizhjemu. “Bodecha nezha” bo shiba sedanjega chasa in vladajochih razmer, zato ne sme biti poshtenega Slovenca, ki ne bi bral “Bodeche nezhe” ... Da bo “Bodecha nezha” postala vredna svojega imena in da bo vestno izpolnjevala stavljeno ji zadacho, prosimo vse vesele in poshtene Slovence krizhem nashe domovine, da nam porochajo o vsem in vselej, kar je treba bichati, da pa tudi s svojim humorjem, ki ga je menda she nekaj v teh zhalostnih chasih med Slovenci, pripomorejo listu do vsestranske popolnosti.«

Teden dni pozneje, v 759. shtevilki Dneva, objavljena notica Prijateljem dovtipa je bralcem znova priporochala nedeljsko prilogo Dneva oziroma novi, v tem chasu edini slovenski satirichni list: »Ustanovili smo “Bodecho nezho”. Nash namen je ustvariti poljuden in poceni humoristichen list, ki naj vsak teden prinese nekaj dobre volje med nas. S tem smo ob enem hoteli ustrechi tudi stalnim narochnikom “Dneva” , da dobe vsako nedeljo nekoliko namechka. Zachetek je narejen. Po glasovih, ki smo jih prejeli iz vrst nashih chitateljev, sodimo, da smo ustregli sploshni zhelji. Nas to veseli, ker hochemo, da svojim chitateljem v vsakem oziru ustrezhemo. Razmere v nashi shirshi in ozhji domovini imajo v sebi toliko smeshnega, da polnijo celo vrsto humoristichnih listov. Vseh teh razmer se bo dotikala Nezha in bo nabodla zdaj enega, zdaj drugega. Ob enem pa hochemo gojiti kolikor mogoche domach dovtip. Mnogo dovtipov se pri nas slishi v veselih druzhbah – in mnogo se jih tam tudi pogubi. To je shkoda. Vsak kraj ima svoje razmere – in svoj humor. Zato se priporochamo prijateljem dovtipa in humorja, da se spomnijo na “Nezho”. Skrbeli bomo za dobre slike, za pesmi in kuplete, za glose in satire – vsem onim, ki so dobre volje, bo odprt oddelek za dovtipe. Prihodnja shtevilka bo bogatejsha od prve.«

Urednik »ultraradikalnega«, projugoslovanskega oziroma srbofilskega Dneva, pisatelj, publicist in prevajalec dr. Ivan Lah (1881–1938), nekdanji sodelavec Jutra, »masarykovec, panslavist, srbofil, svobodomislec, chlovek, ki si je upal javno nastopiti proti dr. Shushtershichu«, je v prvi Knjigi spominov zapisal, da so pri izbiranju imena humoristichne priloge razmishljali o raznih predlogih: »od srshena do komarja«. Ivan Lah, ki se je zavzemal, da bi se priloga imenovala Zmaj, kar pa se je drugim pri Dnevu zdelo prehudo, omenja, da je vlogo glavnega risarja prevzel znani karikaturist France Podrekar (1887–1964). Kmalu se je zbrala cela cheta sodelavcev Bodeche nezhe, med katerimi sta bila tudi brata Gorazd, ki sta podobno kot Podrekar zhe prej sodelovala z Dnevom. »Karikaturisti so bili zelo marljivi, mnoge jih nisem niti poznal po imenu. /…/ Z moderno satiro se je odlikoval France Shtajer, za tekoche dovtipe pa so poskrbele sochasne razmere. “Nezha” se je lepo razvijala, bila je hudomushna in ostra in je zato uzhivala posebno ljubezen gg. cenzorjev. Priredili smo posebno Koroshko shtevilko in krepko udarjali po Berchtoldu in njegovih Albancih. Vse to ji je nakopalo mnogo sovrashtvo in “Nezha” je bila konchno ustavljena« (Ivan Lah, Knjiga spominov / Jeche–moja pot–Dan 1914, Ljubljana, 1925, str. 48, 64 in 65).

Naslovnico Bodeche nezhe je krasila Podrekarjeva risba z imenom satirichnega lista, tipiziranimi figurami debelushnega zhupnika, klechechega avstrijskega birokratskega shkrica in orozhnika, ki se je z mechem spravil nad ogromno bodecho nezho. Personifikacija satirichnega lista se brani z ostrimi listi. Posamezne shtevilke so bile pogosto natisnjene v razlichnih barvah ali v dvobarvnem tisku.

Poleg komentiranja domachih dogodkov je Bodecha nezha veliko pozornost posvechala dogodkom v knezhevini Albaniji, v katere se je vpletala avstro-ogrska zunanja politika.

Tudi na zadnji strani druge shtevilke naletimo na Podrekarjevo personifikacijo »Nezhe Bodeche«, pred katero bezhijo njeni sovrazhniki: chrni farji in prvaki Slovenske ljudske stranke dr. Ivan Shushtershich, dr. Evgen Lampe in dr. Janez Evangelist Krek. Poleg karikature je objavljena pesmica o Bodechi nezhi:

»Oj kako rana
je tvoja skelecha,
kogar zgrabish:
Nezha Bodecha.
 
Vendar krog tebe
velika je gnjecha,
dobro jih zbadaj
Nezha Bodecha.
Enega v prsa,
drugega v plecha –
ostro zabodi
 
Nezha Bodecha.
Krog pa gledalcev
naj vedno se vecha,
dobro zabavaj jih
Nezha Bodecha.«

Podrekar in drugi karikaturisti so se v Bodechi nezhi podpisovali tudi s psevdonimi, npr. »Ficli Pucli« (op. najbrzh po imenu ene izmed barochnih skulptur v toplicah v cheshki vasici Kuks, njihov avtor je bil kipar Matthias Bernard Braun, 1684–1738), »Moric« (op. morda po slikanicah Wilhelma Buscha, 1832–1908, v katerih nastopata Max in Moric), »V.R.M.B.«, »dr. Froid« oziroma »R.ch« idr.

Na naslovnici 11. shtevilke je bila npr. objavljena »Ficli Pucljijeva« oziroma Podrekarjeva karikatura Pomlad prihaja ali klerikalno-nemshka-vladna nevihta ... , na kateri apokaliptichni jezdec z nemshko »Pickelhaubo« na glavi prinasha vihar davkov, doklad, izdajic, Shtefetov (op. Ivan Shtefe je bil urednik katolishkega Slovenca), shpicljev, shpionov, konfidentov (policijskih zaupnikov, ovaduhov), shvabov, provokatorjev, izdajalskih procesov.

»Koroshkemu jubileju« (500-letnici zadnjega ustolichenja koroshkega vojvode na Gosposvetskem polju) posvechena deveta, posebna koroshka shtevilka Bodeche nezhe, ki je izshla z datumom 22. marec, je bila 23. marca zaplenjena zaradi naslovne Podrekarjeve karikature Po 500 letih ... , ki se je navezovala na 17. marca 1914 objavljen istoimenski uvodnik v Dnevu, in dela prispevka Petstoletnica na chetrti strani. Sporni del prispevka Petstoletnica se je glasil: »Ah, kako zmagoslavno so pa takrat vihrale zastave in buchale orglje v cerkvi pri zahvalni mashi, ko so praznovali stoletnico, odkar je 3000 Avstrijcev s 300 kanoni in 30 marketendericami – vjelo 3 Francoze, ki so trdno spali, ker so bili pijani kot kanoni!«

Le nekaj dni prej je bila zaplenjena propagandna broshura Klic od Gospe Svete. Broshuro so »ob petstoletnici zadnjega ustolichenja koroshkih vojvod« izdali pripadniki Preporoda, gibanja za reshitev slovenskega narodnostnega vprashanja z razbitjem Avstro-Ogrske in ustanovitvijo samostojne jugoslovanske drzhave. Broshura je izshla ob dijashki stavki v Ljubljani, ki je bila prirejena, ker oblast ni dovolila v slovenskem jeziku praznovati petstoletnice ustolichenja koroshkih vojvod.

Podrekarjevo karikaturo je doletela zaplemba, ker je avstrijskega orla (heraldichni simbol habsburshke monarhije) prikazala kot mrhovinarja na koroshkem vojvodskem prestolu, okrog katerega so razmetane lobanje. Nad Gosposvetskim poljem se spreletavajo mrhovinarji oziroma »mrtvashki vrani«. Na karikaturi je napis: »18.III.1414 – 18.III.1914«. V desnem zgornjem kotu karikature je narisana drobna peterolistna hrastova vejica (op. hrast je veljal za simbol nemshtva).

Karikatura naj bi namigovala na domnevno kruto zatiranje slovenskega ljudstva s strani vladajoche habsburshke dinastije, s tem pa naj bi zhalila dolzhno sposhtovanje do Njegovega velichanstva cesarja Franca Jozhefa in njegovih prednikov. Tako se je glasilo mnenje Dezhelnega sodishcha v Ljubljani, ki je 23. marca 1914 potrdilo odredbo Drzhavnega tozhilstva o zaplembi (489. paragraf zakona o kazenskem postopku). V skladu s 36. in 37. paragrafom Tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862 je bilo prepovedano nadaljnje shirjenje 9. shtevilke Bodeche nezhe. Dezhelno sodishche je razsodilo, da se morajo izvodi Bodeche nezhe unichiti, prav tako tiskarska klisheja karikature in chlanka. Dezhelno sodishche je objavo karikature opredelilo za zlochin (glede na 63. in 64. paragraf kazenskega zakona), medtem ko je bil prispevek Petstoletnica oznachen za prekrshek (491. paragraf kazenskega zakona).

Prispevek Petstoletnica je po mnenju Dezhelnega sodishcha javno zasmehoval cesarsko armado. V njem je namrech pisalo, da so leto poprej ob praznovanju stote obletnice bitke pri Leipzigu, v kateri je bil premagan Napoleon, pravzaprav praznovali dejstvo, da je 3000 Avstrijcev s 300 kanoni in 30 »marketendericami« (»jestvinarkami«, vojashkimi branjevkami) ujelo tri Francoze, ki so zaradi tezhke pijanosti trdno zaspali (Drzhavno pravdnishtvo, fasc. 21 ss, Arhiv republike Slovenije v Ljubljani).

Koroshka shtevilka Bodeche nezhe je zato do bralcev prishla brez Podrekarjeve karikature avstrijskega orla. Objavljena pa je bila lahko karikatura Nemshki Mihel ob vojvojdskem prestolu, na kateri je Podrekar narisal tipizirano figuro domachega klerikalca in nemshkega Mihela (karikirano personifikacijo tipichnega Nemca) s pipico v ustih in bichem v roki. Karikaturo spremlja Pesem koroshkih Slovencev:

»Da smo tudi mi Slovani,
da slovensk je Korotan,
narod nash dokaze hrani,
jezik nash in duh in stan.
 
Pricha to nam zgodovina
pricha krajnih sto imen,
pricha chutov nam milina
da Slovanstva mi smo chlen ...«

Podrekarjeva serija karikatur v »Koroshki shtevilki« je skupaj s pesmico prikazovala »Izpremembe na vojvodskem prestolu«, t. j. nekakshno koroshko zgodovinsko panoramo vse od Boruta, Hotimira in Kajtimara, kralja Sama, nemshkih knezov, nemshkih plemichev in grashchakov, do nemshkega biricha:

»V starih chasih Korotancem
bil je vojvoda vladar,
vladal jim je hrabri Borut,
Hotimir in Kajtimar.
 
Njim sledil je slavni Samo,
ki je zdruzhil pod seboj
vse od Adrije do Balta
in je ljubil narod svoj. /…/
 
A nazadnje se na prestol
vsedel nemshki je berich,
on pobira desetino
in vihti svoj shvabski bich.«

Naslednja shtevilka je prinesla eno izmed bodic proti cenzuri. Podobo karikiranega orozhnika s shopom satirichnih listov pod ramo je spremljal komentar: »Kdo je odnesel zadnjo “Bodecho Nezho”?«

Tudi 19. shtevilka je bila konfiscirana. V 20. shtevilki je sledila Podrekarjeva karikatura Konfiskacija: na vozichku odvazhajo zaplenjene izvode Bodeche nezhe. »Halo, vkup, Ljubljana bela, / glejte, kaj se tu godi, / “Nezho” je pol’cija vzela, / nich vech je v trafikah ni ...«

V Bodechi nezhi so se vechkrat pojavljale risbe parov ali dvojic, zatopljenih v shaljiv pogovor. Oseba A je na primer postavila vprashanje: »Kaj pravish k temu, da bodo poslej v avstrijski armadi sluzhili tudi osli?«, oseba B pa je kot iz topa izstrelila odgovor: »Kaj dosedaj she niso?« Shala na rachun avstrijske armade ni ostala brez posledic. Zaradi nje je bila zaplenjena 22., zadnja shtevilka Bodeche nezhe.