Revija SRP 77/78

Branko J. Hribovshek

 

IMENI RAETIA IN SCHWYZ
II
 
Pokrajina

V Schwyzu naredi na popotnika najmochnejshi vtis velichasten pogled na okolishke gore, zlasti na gori Mythen, ki kraljujeta nad kotlino.

 

Pogled v kotlino Schwyza iz jugo-jugozahoda. Z leve so vrhovi: Stockflue, Zünggelenflue, Hochstuckli, Kl. Mythen, Gr. Mythen, Rothenflue, pod njim desno Unt. Gibel, levo v ospredju Seelisberg, sredina levo kraja Brunnen in Ingenbohl, v sredini desno kraj Schwyz, Urnersee – juzhni del Vierwaldstätskega jezera, ob jezeru desno podnozhje Fronalpstocka. To je del stenske slike v dvorani shvicarskega narodnega sveta (Nationalratsaal) v palachi zveznega parlamenta (Bundeshaus) in vlade v Bernu. (S prijaznim dovoljenjem shvicarskih parlamentarnih sluzhb.)

 

Pogled v kotlino Schwyza iz Steinerberga v podnozhju Rossberga (iz zahoda-severozahoda). Na skrajni levi sta pobochji Engelsstocka in Hochstucklija, ki sta del Haggena, na levi so Mythni – od leve z vrhovi Haggenspitz, Kl.Mythen, Gr. Mythen, nato sledi Rothenflue, v sredini pa sta kraja Seewen in Schwyz, dalech v ozadju so gore Drusberg, Wasserbergfirst, Planggstock, Chronenstock, Chaiserstock, gora na desni je Zünggelenflue, zadaj desno pa Fronalpstock. (S prijaznim dovoljenjem obchinske uprave v Steinerbergu.) [50].

 

Pogled s Fronalpstocka proti zahodu na Vierwaldstätersee in Urnersee. V sredini desno je Seelisberg, dalje zadaj Rigi, ki prehaja na desno za Brunnenom v Zünggelenflue, v ozadju povsem desno Rossberg z vrhovi Gnipen, Wildspitz, Türlistock in Chaiserstock. (S prijaznim dovoljenjem obchinske uprave v Steinerbergu.) [50].

 

Pogled proti zahodu z Mythnov na kotlino Schwyza. Na levi je Vierwaldstättersee s Seelisbergom, v sredini levo sta kraja Brunnen in Ingenbohl, v sredini Rigi s Zünggelenfluejem v ospredju, na desni kraj Seewen s senco Mythnov in Lauerzersee, spodaj v sredini kraj Schwyz. (S prijaznim dovoljenjem obchinske uprave v Steinerbergu.) [50].

 

Ime »Mythen« je novo; staro je bilo »Hakenberg«, baje po shvedskem kralju Hakonu [47]. To dovoljuje domnevo, da je ime shele iz chasov tridesetletne vojne. Kasnejsha pravljica o kralju Hakonu je mogoche prilagojena stara legenda ali pa celo nova, nastala v religioznem zanosu, da bi izrinila staro. Morda pa gre le za pravljico, ki naj bi pojasnila imeni Haggen in Haggenspitz. Zagotovo pa lahko trdimo, da sta bili gori Mythen zhe v davnini predmet mitichnih pripovedk. Stari Shvicarji gotovo niso spregledali vzvishene enkratnosti teh gora.

Kotlina Schwyza se odpira v dve smeri – sevrozahodno proti Lauerzerseeju in jugozahodno proti Vierwaldstätterseeju, ki lochuje Zünggelenflue. Proti severovzhodu kotlino zapirata strmi gori Mythen, proti vzhodu se skoraj postopoma dviga, na jugu pa jo spet zapirajo strme gore (sl. 1, 2).

Stari Shvicarji (podobno tudi danashnji z obiskovalci) so zjutraj in zvecher uzhivali v velichastni igri sonchne svetlobe na mogochnih gorskih vrhovih, ki je bila vidna zaradi shirine kotline, njenih vrat in presledkov med vrhovi v daljavi. Igra svetlobe ob sonchnem vzhodu in zahodu ustreza izjemnim smerem, ki sovpadajo z okolishkim reliefom, gledano z mesta farne cerkve Sv. Martina (sl. 3).

– Sonchni vzhod se ob poletnem obratu nahaja med Mythnovimi vrhovi, zahod pa v smeri Seewna proti soteski Lauerzerseeja.

– Sonchni vzhod ob zimskem obratu se nahaja priblizhno nasprotno od prejshnjega zahoda v smeri Vorder Oberiberga, zahod pa v smeri Stanserhorna nasproti Gr. Mythna proti soteski Vierwaldstätterseeja.  

 

Vecherni soj na Mythnih, pogled iz Steinenberga. Z leve: Haggespitz, Kl. Mythen (Mali Mythen), desno Gr. Mythen (Veliki Mythen). (S prijaznim dovoljenjem obchinske uprave v Steinerbergu.) [50].

 

 Jutranji svit 27. dec. 2003, nekaj po zimskem obratu. Na levi so Mythnovi obrisi. (S prijaznim dovoljenjem obchinske uprave v Steinerbergu.) [50].

 

To je prva posebnost kotline Schwyza.

Pazljivi opazovalec ne spregleda, da si gorski vrhovi, ki obkrozhajo kotlino Schwyza, stojijo nasproti. Namishljene chrte, ki povezujejo nasprotne si gorske vrhove, se krizhajo vechinoma v soseshchini farne cerkve Sv. Martina (sl. 4). Seveda pri tej mnozhici gorskih vrhov lahko najdemo podobno situacijo zelo pogosto tudi drugje. Izjemni sta tukaj dobra vidnost iz kotline Schwyza in kopichenje krizhanj namishljenih chrt pri Sv. Martinu, zato omejujeta izbiro.

To je druga posebnost kotline Schwyza in njene okolice.

Vechina teh gora ni lahko dostopna iz kotline. Sprehod je mozhen le na najblizhje, bolj hribe ali griche kot pa gore. Prvi naseljenci so tako gotovo ugotovili, opazujoch premikanje gorskih senc chez kotlino, da so medsebojna razmerja nekaterih vrhov v smereh sonchnih vzhodov in zahodov ob sonchnih obratih kot tudi v severni in juzhni smeri (sl. 5).

To je tretja posebnost okoli kotline Schwyza.

Namishljene chrte, ki povezujejo te vrhove, tvorijo simetrichni mnogokotnik v obliki rozete (sl. 6 in 7).

To je chetrta posebnost kotline Schwyza.

Lahko domnevamo, da so ti vrhovi, poleg Mythnov, imeli poseben pomen v verskih predstavah starih Shvicarjev. Krizhanja namishljenih chrt, ki navidezno povezujejo vrhove in oblikujejo rozeto, so lahko imela poseben pomen. Razporejena so po vechjem delu kotline in so bila verjetno kraji, na katerih so praznovali sonchno bogosluzhje.

To bi bila peta posebnost kotline Schwyza.

Poleg sonca je bil tudi mesec prvobitno bozhanstvo. Obichajno je znamenje meseca krajec, ki ga tvorita povezana rogova. To dejstvo vodi k sklepu, da sta bila Mythna zaradi svoje oblike predmet mozhnega kulta meseca.

To je shesta posebnost pri kotlini Schwyza.

Mesec vzhaja priblizhno med severovzhodom in jugovzhodom. Zahaja temu ustrezno med severzahodom in jugozahodom, polni mesec pa na vzhodu. Znotraj skrajnih smeri se nahajajo tudi smeri sonchnih obratov. V glavnem mesec vzhaja izza Mythnov. Pravzaprav pa bi lahko le s primerjavo z lunarnim koledarjem ugotovili vech podrobnosti, toda to je zunaj naloge tega dela.

Sedma posebnost kotline Schwyza pa je veliko shtevilo sakralnih zgradb – kapelic, cerkva in samostanov – v primeri z blizhnjo in daljno okolico.

 

 

Kapelice, cerkve in samostani

Zgodnje krshchanske sakralne zgradbe so obichajno gradili na mestih predhodnih poganskih svetishch. Primer je Falera, kjer lahko obchudujemo predzgodovinske menhirje in znamenja, vklesana v okolishkih skalah. Nekateri menhirji v Faleri so razporejeni v vrste, ki kazhejo na cerkve v Ladirju in Ruscheinu. Cerkve same pa so tudi postavljene na arheoloshkih najdishchih iz bronaste dobe. Te in tudi druge vrste menhirjev so usmerjene v pomembne zemljepisne smeri, ki so povezane s sonchnimi vzhodi ob spremembi letnih chasov [48].

Skoraj vse – skoraj le zaradi mozhnih izjem – sakralne zgradbe [51, 52] v kotlini Schwyza in njeni okolici so razporejene v medsebojnih smereh sonchnih obratov kakor tudi v severni in juzhni smeri (sl. 8). Dandanes je ta vednost verjetno zhe pozabljena, stari gradbeniki pa so to she dobro vedeli.

To bi bila ne tako izjemna osma posebnost, che ne bi domnevali, da so krshchanske sakralne zgradbe postavljene na poganskih svetih krajih.

Vsaka cerkev, kapelica ali pa samostan lezhi na namishljeni chrti, ki povezuje najmanj tri sakralne zgradbe, dve sakralni zgradbi in gorski vrh ali pa eno zgradbo in dva gorska vrhova. Uporabili so vrhove blizhnjih grichev. Odnose med temi polozhaji na podrochju krajev Steinenso, Steinerberg, Seewen, Schwyz, Rickenbach, Ibach, Brunnen kazheta sliki 9 in 10.

Namishljene chrte med sakralnimi zgradbami, smeri sonchnih vzhodov in zahodov ob obratih, smeri severa in juga, vzhoda in zahoda, chrte h gorskim vrhovom, krizhanja chrt – vse to niso bila edina merila, po katerih so bile postavljene krshchanske sakralne zgradbe in po katerih so bili pred tem izbrani poganski sveti kraji. Razvidno je (sl. 11, 12, 13), da so njihove medsebojne razdalje ravno tako pomembno merilo za razpored. Kot krizhanja chrt so tudi krizhanja oddaljenostnih krozhnic – pogosto oboje skoraj na istih mestih – kraji, katere so raje izbirali za polozhaje sakralnih zgradb. Na sploshno lahko domnevamo, da so kraj imeli za bolj svet, charoben ali pa pomemben, kolikor vech krizhanj chrt ali krozhnic ga je dolochalo.

 

 

Kulti – sonce

Lahko si predstavljamo, kakshen vtis so na stare shvicarske praochete naredili sonchni vzhod med vrhovoma Mythnov kot rogovoma meseca v jutranjem svitu ali pa njuna senca, potujocha chez kotlino in blizhnje hribe, pa zahod za daljnim Stanserhornom ali Lauerzerseejem, zlasti ob sonchnih obratih. Ravno tako tudi char osvetljenih vrhov zjutraj in zvecher. Razmerja med polozhaji sakralnih zgradb v kotlini Schwyz kazhejo na praktichno koledarsko vlogo tega svetlobnega chara. Domnevamo, da so tu nekoch chastili sonce, che so sakralne zgradbe postavljene na krajih chashchenja poganskh kultov.

To domnevo lahko preverimo le z arheoloshkimi raziskavami – dotlej ostaja le hipoteza. Lahko bi ugovarjali proti temu, da so kraji, na katerih so postavljene krshchanske sakralne zgradbe kakor tudi kraji poganskih kultov, izbrani ali dolocheni po istih merilih. V tem primeru bi oboji sovpadali neodvisno, ujemanje bi ostalo le domneva. Tudi dejstvo, da nekatere cerkve in kapelice niso zelo stare, zgrajene so shele v poznem srednjem veku ali pa celo kasneje, govori proti tej domnevi. Vendar to ni bistveno, kolikor so v obeh primerih veljala ista merila za dolochanje polozhaja.

Dejstvo, da so v starih chasih merili le s palico, vrvjo in kamnom, prav tako slabi argumente za sovpadanje. To naj bi namrech pomenilo, da na ta nachin ni bilo mogoche dosechi zadovoljive merske natanchnosti. Spremembe zaradi erozije, zemeljskih plazov itd. v zadnjih tisochletjih so tudi v glavnem neznane. Katera skala, kateri gorski greben, kateri kraj je bil v resnici izbran za mersko tochko? Ali niso bila dovolj natanchna merjenja opravljena shele v srednjem veku, zhe v krshchanskih chasih?

Te dvome je mogoche preprosto zanikati. V isti dobi so nastale velike klasichne kulture – v Vinchi, v Vuchedolu, sumerska, egiptovska, indska itd. Seveda lahko govorimo le o natanchnosti glede tisochletij. Velike kulture so imele zaradi razvitega poljedelstva vechjo gostoto prebivalstva. Ta je omogochala »tehnichno uresnichenje« zgradb in ostalih pridobitev, ki jih dandanes obchudujemo. Ostali narodi niso bili manj inteligentni, le da so zhiveli v manj prijazni okolici in so uporabljali manj trpezhne gradbene tvarine, npr. les namesto kamna. To velja tudi za stare Shvicarje, zlasti che uposhtevamo, da so njihovi sorodniki – vinchanska kultura s kovinarstvom in vuchedolska kultura, oboje na Donavi – izumili najstarejsho pisavo, najstarejshi evropski koledar in najstarejshe evropsko kovinarstvo.

 

 

Kulti – mesec

Vechina kapelic, cerkev in samostanov v Schwyzu je posvechenih dolochenemu svetniku. Le nekaj je svetnikov, katerim je posvecheno dvoje ali pa vech kapelic – tukaj seveda nismo uposhtevali kapelic s krajevnimi imeni. Izjema je Marija. Njej je posvecheno vech kapelic in cerkev v blizhnji okolici Schwyza.

Znano je, da so poganski mesechev kult nadomeshchali z Marijinim chashchenjem. Njeni kipci stojijo ponavadi na mesechevem krajcu in na kachi ali pa je tako upodobljena na slikah. Poskusili bomo ugotoviti podlago mozhnega poganskega mesechevega kulta na mestih sakralnih zgradb, posvechenih Mariji.

Na sliki 12 smo neposredno topoloshko povezali Mariji posvechene zgradbe, za katere domnevamo, da stojijo na krajih nekdanjega mesechevega kulta, z Mythnovimi vrhovi. Pokazalo se je [53], da sta Alte Marienkirche kakor tudi kapelica Maria zum guten Rat enako oddaljeni od zgornjih vrhov rozete ter prav tako od kapelice Muttergottes in od obeh Mythnovih vrhov.

Tudi cerkev Maria Hilf in kapelico Unsere liebe Frau Aufiberg lahko neposredno povezhemo z ostalimi, Mariji posvechenimi zgradbami. Obe kapelici, posvecheni zelo redko pojavljajochim se 14 Nothelfernom, in kapelica Erlen imajo, kot kazhe, kljuchni polozhaj v tej povezavi. Verjetno ne pretiravamo z domishljijo, che poudarimo dejstvo, da je v simboliki (rozeta sedmih vrhov, kapelica 14 Nothelfernov, Mythnovi rogovi in Marijino chashchenje) mozhna povezava s starejshim mesechevim kultom: gre za shtevila, ki ustrezajo mesechevim menam in simbolu mesechevega krajca. Temu pa nasprotuje dejstvo, da je cerkveni koledar vechinoma lunaren in da se nashe ugotovitve morda opirajo le na nakljuchja.

 

 

Kulti – zvezde

Iz slike 14 je razvidno, da so namishljene chrte, ki povezujejo najmanj tri sakralne zgradbe v neposredni okolici Schwyza, podobne zelo znanemu liku – ozvezdju Oriona. To ozvezdje je bilo predmet chashchenja v skoraj – skoraj le za vsak primer – vseh prvobitnih kultih. Ozvezdje je dobro vidno v zimskem chasu in je pogosto rabilo za chasovno orientacijo ponochi, podobno kot sonce podnevi. Izjemna podobnost ozvezdja z razporedom kapelic (sl. 15) dovoljuje sklep: nekatere sakralne zgradbe so bile v resnici zgrajene na krajih poganskih kultov, ker krshchanstvo ne pozna nikakrshnega zvezdnega kulta. Ozvezdje lahko tudi na presenetljiv nachin uvrstimo v rozeto vrhov in v njeno okolico (sl. 16, 17). Omeniti moramo, da je bil Orion bozhanski lovec pri starih Grkih in Rimljanih, pri Sumercih je ozvezdje predstavljalo Gilgamesha, pri starih Egipchanih pa Ozirisa. Pri nas imenujemo ozvezdje Kosci  ali pa Palice.

 

 

Nazaj k imenu Schwyz

Rabe gorskih vrhov v koledarske namene kakor tudi temu ustreznih polozhajev poganskih svetishch ne moremo zanikati. Kraj Schwyz in njegova okolica sta imela v tem pogledu izjemen polozhaj.

Sonchni vzhodi, ki se zachenjajo z jutranjim svitom, in sonchni zahodi, ki prehajajo v vecherni svit, so rabili za dolochanje prehoda letnih chasov in verskih praznikov z rozeto gorskih vrhov. Sredishche naselja sta bila samostan in cerkev. Kot smo pokazali, so bile stare cerkve, kapelice in samostani zgrajene na krajih poganskih chashchenj, na krajih njihovih svetishch. Svet, na katerem se je nahajalo svetishche, je bil svet (sakralen). Lahko tudi domnevamo, da so bili zhreci chlani sveta, ki je svetoval, seveda z nasveti.

Z gorskim vencem in okolishkimi daritvenimi kraji je bil Schwyz verjetno sredishche velikanskega naravnega in po chloveku dopolnjenega »Stonehenga«. Zhe samo to dejstvo bi zadostovalo, da bi se ime Schwyz ohranilo skozi tisochletja.

Katera bozhanstva so chastili? Ne moremo dati dokonchnega odgovora, vendar lahko navedemo nekaj manj znanih retskih, pravzaprav venetskih ali pa praslovanskih bozhanstev. Nasho razlago bomo podprli z jezikovno in versko-kulturno sorodnostjo.

Poleg Reitije sta bili karnski in norishki ter s tem tudi venetski bozhanstvi Belin [6,54,55] (lat. Belenus) in Trumusjat ali Trumuskat [6,55]. Seveda so k Venetom pripadali Reti, Karni in Norichani, kot sledi tudi iz nashih prej navedenih razlag.

Belin – ime navidezno zveni romansko – je bozhanstvo, ki je podobno Apolonu (pravzaprav je njegov predhodnik), je bog sonca. V korenu njegovega imena je beseda bel  in je pravzaprav praslovansko bozhanstvo Belbog, bog sonca in svetlobe. »She danes« je v ljudskem verovanju v dolini Soche dobrohotni duh [54] z istim imenom – prav v neposredni soseshchini Rezije. Ime Trumusjat  je sestavljeno iz trutri in musjat (muskat) – mozhad – to je pravzaprav staroslovanski bog Triglav. Belboga so na sploshno chastili povsod Ime Trumusjat je znano samo iz venetskih napisov na alpskem podrochju, ime Triglav pa v Sloveniji in v Polabju. Sorodna imena so Treviso, Tribogna, Treglavus, Triglavou,Tre-la-Tete, Triguer, Tregornan, Tregourez, Trihoret itd., ki jih najdemo v Italiji, Shvici in Franciji [55].

Belinov kult je bil verjetno sonchni kult v kotlini Schwyza, Trumusjat oziroma Triglav pa je bil mogoche povezan s tremi vrhovi – s Haggenspitzem in z Malim in Velikim Mythnom – kar je vzporednica s slovenskim Triglavom. V sanskrtu najdemo:

sanskrt slovensko pomen (meaning) prevod iz sanskrta
       
svarocis Svarozhich
Slavic deity,
slovansko bozhanstvo
own light, self shining, deity
lastna svetloba, svetlechi se, bozhanstvo

Bozhanstvo, ki so ga mogoche tudi chastili v Schwyzu, je bil Svarozhich, bog svetlobe [54]. Ta bog je bil skupen vsem Slovanom, je zelo prvobiten in njegovo ime je znano zhe iz Ved. Chastili so ga tudi v svetshchu Retra (pozneje imenovan tudi Radogast) [11]. Njegova vloga ni jasna. V njegovo chast je bilo v svetishchu Retra postavljeno mnogo rogov. Njegova last naj bi bil tudi temni bik in so ga zato imenovali tudi Bikbog. Verjetno je sodil v mesechev kult [54].

Ime Svarozhich

Rozhich, tukaj s pomenom zharki, ki so simbol sonca in meseca; v sanskrtu svasvoj (lasten) in rocirog, pomeni tudi svetlobni zharek ali pa tram.

Druga mozhnost bi bilo chashchenje Svetovida (Svantevit, Svjantovid, Svjatovid, Znantevith, Suantouitos); verjetno ime pomeni »svet videch, vseviden, vseveden« [54]. Bog s shtirimi glavami ali obrazi je bil verjetno bog vojne in je imel belega konja. Zato menijo, da je bil tudi mesechevo bozhanstvo. Njegovo najbolj znano svetishche je bilo v Arkoni na otoku Rujnu (Rügen). Svetishche je leta 1168 unichil in oplenil danski kralj Waldemar [54, 55]. Svetovida so chastili vsi Slovani, toda najvech, kar vemo o njem, je z Rujna. Tudi iz njegovega imena bi lahko izhajalo ime Schwyz.  Bel konj (Sachsenross – saksonski konj) v grbu dezhele Sachsen-Anhalt in nekaterih severnonemshkih mest ima poreklo v teh kultih.

Nekateri viri trdijo, da je bil bel konj bolj last Svarozhicha kakor pa Svetovida, ki naj bi imel temnega. Vzporednico imamo v okolici Schwyza: Rossberg (Konjska gora) s shtirimi vrhovi – Gnipen, Wildspitz, Türlistock in Chaiserstock – bi predstavljal Svetovida, severozahodno od Mythnov, gora Hengst (Zhrebec), vechinoma zasnezhena, pa Svarozhicha, juzhno od Mythnov. Mythna sta dobila svoje sedanje ime shele v krshchanski dobi. Mogoche so bili razlogi za to stari, toda prepovedani poganski miti. Morda gre za pravljice o rogovih, svetlobnih zharkih in o Svarozhichevem biku, zaradi katerega so oba Mythna imeli za okameneli bozhanski simbol.

Prvobitno govedo je bilo Tur  – mogoche namig na ime Uri in na grb sosednjega kantona Uri – kot tudi na Svarozhichevega bika?

Toliko o mozhnih bozhanstvih mesca.

In kako je z zvezdnimi kulti?

Tako kosec kakor lovec pripadata starim Shvicarjem – oba sta bila njihova glavna poklica iz davnih dob. Koroshki kmetje so dolochali chas s Palicami (Orionom) in z Gostosevci (Plejadami). V Reziji so chas dolochali z Lepo zvezdo (Venero). Bajeslovno gorsko bitje divjakovka je opozarjala pastirje na Karnishki planini  v Reziji, da se vrnejo domov v dolino, ker so Palice (Orion) zhe prishle chez gorski greben [54]. Senn, kosec ali pastir v shvicarski nemshchini, ima isti koren kot slovenska beseda seno.

Vuchedolska kultura je bila zibelka najstarejshega evropskega koledarja (pribl. 2600 pr. Kr.) [56]. Njegovi simboli so prikazovali vidnost ozvezdja Orion. Ozvezdje Orion pa lahko na vech nachinov uvrstimo v rozeto gorskih vrhov (sl. 17) in mozhna je nekakshna vzporednica vuchedolskemu koledarju. Bolj natanchne ustrezne raziskave so na poti in bodo kasneje tudi objavljene.

Vsa nashteta bozhanstva so verjetno chastili tudi na podrochju Schwyza. Za sedaj je nemogoche dokazati, katero bozhanstvo je bilo tu najbolj nedvomno. Arheologija bo mogoche nekoch, v prihodnosti, iz teme vekov izkopala odgovor na to vprashanje. Svetovid je najbolj verjeten, ker njegovo ime vsebuje isti koren, kot ga ima tudi ime Schwyz.

She nekaj v zagovor nashih mitoloshkih raziskav: tudi zürishki Böög, snezheni mozh, ki ga zazhgejo, da bi pregnali zimo, je ostanek poganskega bozhanstva – ime je praslovanskega izvora, izhaja iz besede bog.

 

 

Sklep k imenu Schwyz

Na vprashanje, kaj je posebnega in izrednega v zvezi s krajem Schwyz, smo nashli vech odgovorov:

– Ochtna oblika rogov velichastnih gora Mythen;

– vrata kotline Schwyz, ki se odpirajo v smeri sonchnih zahodov ob zimskem in poletnem sonchnem obratu;

– nasproti stojechi si okolishki gorski vrhovi, s sredishchem v podrochju cerkve Sv. Martina;

– polozhaj sedmih gorskih vrhov, ki med seboj lezhe v smereh sonchnih vzhodov in zahodov ob zimskem in poletnem obratu;

– simetrichna rozeta gorskih vrhov sedmih gora.

Edinstven naravni pojav, edinstveno sovpadanje smeri in velichastna svetlobna igra na velichastnem gorskem odru – to so bili vzroki, zaradi katerih so stari Shvicarji imeli obchutek, da je njihov svet posvechen.  Stara verovanja, ki so jih bili prvi naseljenci prinesli s seboj, so nashla svojo potrditev v pokrajini – sonchni, mesechev in zvezdni kult so razvidni iz polozhajev kasnejshih krshchanskih sakralnih zgradb.  Domachini so verjetno imeli za svet kraj celotno kotlino, vkljuchno z vso okolico.

Iz tega sledi, da ime Schwyz v resnici izvira iz svetlobnih kultov, iz svetishcha. Tudi che bi ime izviralo iz imena bozhanstva, bi bili koreni imena isti.

Ime je postalo izredno znano, ker je imelo svetishche veliko druzhbeno vlogo; ime so ohranili skozi tisochletja ter ga prevzeli tudi v tuje jezike.

Prvi naseljenci so bili praslovanskega porekla. Schasoma so bili romanizirani in kasneje alemanizirani. Pravzaprav je to bila asimilacija, ker sta romanizacija kakor tudi alemanizacija potekali stoletja dolgo s tihim priseljevanjem.

Razvoj poljedelstva je povzrochil vechji prirast prebivalstva v ravninah kot pa v gorah. To je vodilo do naravnega premika prebivalstva v manj naseljena podrochja. Prishleki niso zavojevali, ni bilo nikakrshnih junashkih dejanj, ni bilo nikakrshnih osvajanj ali pa selitve narodov. To sledi iz imena: prishleki so, cheprav so govorili tuj jezik, sprejeli staro ime. Z imenom so sprejeli tudi identiteto staroselcev, domachinov. Ime je ostalo, jezik, ki je prevladal, pa je bil jezik prishlekov.

 

 

Zakljuchek

Sedaj lahko potrdimo, da imata imeni Raetia in Schwyz veliko globlje korenine, kakor pa je veljalo doslej. Zveze imen s kulti, s kraji, sorodne besede in miselne povezave dokazujejo zadevne postavke. Skladajo se z najnovejshimi teorijami o naselitvi Evrope in so tudi v skladu z zhe znanimi, toda ne na sploshno priznanimi tezami o poreklu srednjeevropskih, zlasti alpskih krajevnih imen.

Uposhtevali smo vsako smiselno besedo, vsak smiselni besedni koren; ustrezne razlage in razlichice so bile vechstransko utemeljene in razlozhene v skladu z razlichnimi pogledi. Nekatere razlichice so seveda le zgodbe, a so ostale v skladu z resnico in z zgodovinskimi dejstvi bolj, kakor je bila doslej sposobna dosechi katerikoli jezikoslovna metoda.

She veliko bo treba raziskati. K temu shtejemo tudi razvoj, ki je nastal z romanizajo in alemanizacijo praslovanskih prebivalcev. Odsev tega razvoja je mogoche v shvicarski nemshchini. Tudi bolj natanchna arheoastronomska raziskovanja sakralnih zgradb v Schwyzu in okolishkega reliefa lahko privedejo do novih spoznanj.

 

 

Slike

 

 

 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
Sl. 1
Kotlina in shirsha okolica kraja Schwyz. Ta zemljevid [49], predelan,
z izpushchenimi podrobnostmi, je osnova za nekatere naslednje slike.
Stranica kvadrata je pribl. 18 km.
 

 

 

 

 

 

 
Sl. 2
Ozhja okolica kraja Schwyz. Ta zemljevid [49] z nashimi podatki je osnova za nekatere naslednje slike. Stranica kvadrata je pribl. 10 km.
 

 

 
 
Sl. 3
Smeri sonchnih vzhodov in zahodov, smeri senc ob zimskem in poletnem obratu, vidno od St. Martina kot strani neba, vse po kvadrantih:
1. spodaj: sonchni vzhod, poletni obrat;
zgoraj: smer senc - sonchni zahod, zimski obrat;
2. zgoraj: smer senc - sonchni vzhod, zimski obrat;
spodaj: sonchni zahod, poletni obrat;
3. zgoraj: smer senc - sonchni vzhod, poletni obrat;
spodaj: sonchni zahod, zimski obrat;
4. spodaj: sonchni vzhod, zimski obrat;
zgoraj: smer senc – sonchni zahod, poletni obrat.
 
 
 

 

 
 
 
Sl. 4
Gorske vrhove okoli kotline Schwyza smo povezali z namishljenimi chrtami. Seveda smo izbrali le chrte, ki sekajo najvech drugih chrt. Kopichenje sechishch se dogaja na podrochju St. Martina, Archivturma in samostana St. Peter am Bach. Zaradi preglednosti smo nekaj imen izpustili. Zwyschet Mythen smo oznachili z istim znakom kot gorski vrh.
 

 

 
Sl. 5
Smeri sonchnih vzhodov in zahodov, smeri senc ob zimskem in poletnem obratu, vidno z izbranih gorskih vrhov. V teh smereh so ti vrhovi tudi medsebojno razporejeni v dolochenih razmerjih. Nakazali smo she strani neba. Zaradi preglednosti nismo vpisali vechine imen gora.
 
 
 

 

 
 
 
Sl. 6
Namishljene chrte, ki povezujejo gorske vrhove na sliki 5, tvorijo simetrichni mnogokotnik in rozeto. Sovpadajo tudi s smermi sonchnih vzhodov in zahodov ob obratih. Zaradi preglednosti nismo vpisali vechine imen gora.
 

 

 
Sl. 7
Rozeta gorskih vrhov – v sredini povezave med vrhovi Zünggelenflueja in Unt. Gibla, kakor Rotheflueja in Unt. Gibla, dopolnjujejo rozeto. Zaradi preglednosti nismo vnesli vechine imen gora. Relativne razdalje, simetrija in tochnost je pribl. 5%.
Sredina rozete se nahaja med zaselkoma Bitzi in Allenwinden.
 
 
 

 

 
 
 
Sl. 8
Smeri sonchnih obratov in smeri neba, kakor so vidne od izbranih kapelic in cerkva. Vsakokrat lezhita najmanj dve sakralni zgradbi v medsebojnem razmerju v teh smereh. Zaradi preglednosti nismo vnesli vechine imen.
 

 

 
Sl. 9
Namishljene chrte, ki povezujejo najmanj tri sakralne zgradbe. K sakralnim zgradbam smo prishteli tudi hishne kapelice, Archivturm in Rütliwiese. Zaradi preglednosti nismo vnesli vechine imen.
 
Sl. 10
Izbor namishljenih chrt, ki povezujejo gorske vrhove in sakralne zgradbe. Na ta nachin so dolochevali gradbishcha sakralnih zgradb chez doline in gore. Zaradi preglednosti nismo vnesli imen.
 

 

 
Sl. 11
Glede na Engelstock enako oddaljene sakralne zgradbe in gorski vrhovi – krozhnice so od znotraj navzven:
Kapelle Muttergottes, St. Jakob Kirche;
Kapelle Haggenpass, Kapelle St. Anna, Kapelle zum grossen Herrgott;
Schutzengelkapelle Maihof, Alte Marienkirche, Kapelle St. Vinzenz;
Kl. Mythen, (St. Kümmernis, Kolleg), Kapelle in der Au;
Kapelle St. Agatha, St. Martin Kirche;
Gr. Mythen, Kapelle 14 Nothelfer, Schwanau;
Kappelweid, Kapelle Fünf Franzen, Zünggelenflue;
Ober Gibel, Kapelle St. Katharina, Kapelle St. Wendelin, Stockflue.
Zaradi preglednosti nismo vnesli imen.
 
 
 

 

 
 
 
 
Sl. 12
V sredini vsake krozhnice je sakralna zgradba, najmanj dve drugi ali / in najmanj en gorski vrh pa lezhijo na prav tej krozhnici. Tudi sechishcha krozhnic najdemo pogosto pri sakralnih zgradbah ali pa gorskih vrhovih. V kotih trikotnikov najdemo cerkve ali pa kapelice, ki so izrecno posvechene Sv. Mariji. Zaradi preglednosti nismo vnesli imen.
1 Alte Marienkirche, 2 Kapelle Maria zum guten Rat, 3 Kapelle Muttergotes, 4 Kl. Mythen, 5 Gr. Mythen, 6 ‘Kapelle 14 Nothelfer‘, 7 Unsere liebe Frau Aufiberg, 8 Maria Hilf, 9 Kapelle zu 14 Nothelfern, Erlen Kapelle, 11 Zünggelenflue, 12 Engelstock, 13 Hochstuckli. Krizh (1,6,8,9,10) bi lahko razlozhili kot ozvezdje Laboda, ki ga imenujejo tudi Marijin krizh.
 

 

 
Sl. 13
Smeri sonchnih obratov, chrte, ki povezujejo kapelice in gorske vrhove, kakor tudi krozhnice v odnosu na samostan St. Peter am Bach. Kot pri chrtah sta tudi pri krozhnicah najmanj dve kapelici ali pa dva gorska vrha, ali pa po eden od vsakega, ki lezhita na isti chrti ali pa na isti krozhnici. Krozhnice, ki nimajo sredishcha na samostanu, imajo sredishcha na gorskih vrhovih rozete. Izjeme so krozhnice, ki imajo sredishcha na Ob. Giblu in Charenstöckliju. Zaradi preglednosti nismo vnesli imen.
 
 
 

 

 
 
 
Sl. 14
Izbor namishljenih chrt, ki povezujejo sakralne zgradbe v ozhji okolici Schwyza. Izbrali smo chrte, ki povezujejo najmanj tri sakralne zgradbe. Opozoriti moramo na kopichenje chrt, v katerem spoznavamo lik, podoben ozvezdju Oriona. Zaradi preglednosti nismo vnesli imen.
 

 

 
Sl. 15
Sakralne zgradbe in ozvezdje Oriona. Ozvezdje odgovarja sedanjim polozhajem zvezd in je rahlo spremenjeno zaradi projekcije polkrogle na ravnino. Podane so Maria zum guten Rat – Betelgeuse, Nauerkapelle – Heka (Lambda Orionis), St. Anna Kapelle – Bellatrix, St. Karli Kapelle – Mintaka, Kapelle 14 Nothelfer – Rigel, Kapelle St. Sebastian – Saiph.
Zanimivo je, da najdemo mnogo sakralnih zgradb na chrtah rozete gorskih vrhov in da se kopichijo v blizhini njihovih sechishch. Prav tako tudi vzporednost chrt rozete in ozvezdja. Archivturm najdemo v sechishchu treh chrt, ki je eno od sredishch rozete. Zaradi preglednosti nismo vnesli vechine imen.
 
 
 

 

 
 
 
Sl. 16
Polozhaj Siriusa, ki ustreza ozvezdju Oriona, kot ga tvorijo kapelice, med kapelico St. Katharina in vrhom Unt. Gibla. Zaradi preglednosti nismo vnesli imen.
 

 

 
Sl. 17
Ena od mozhnosti, kako lahko ozvezdje Oriona vnesemo v rozeto gorskih vrhov. Zanimivo je, da so chrte vzporedne, dve zvezdi ustrezata dvema gorskima vrhovoma, tri zvezde ustrezajo sechishchem rozete, drugi dve zvezdi in Orionova meglica pa lezhijo na chrtah rozete; polozhaj Siriusa je na podrochju Charenstöcklija. Zaradi preglednosti nismo vnesli imen.

 

 

Viri, literatura in reference

[49] S prijaznim dovoljenjem:
Ortsplan, URL: http:// www.ortsplan.ch/
swissinfoGEO, Switzerland`s geographical information system, URL: http://www.swissinfogeo.org/
Koordinate gorskih vrhov so prevzete iz najbolj natanchnih zemljepisnih kart. Karte so prirejene in vrhovi niso poimenovani zaradi boljshega pregleda.

[50] S prijaznim dovoljenjem obchinske uprave v Steinerbergu, URL: http://steinerberg.com/Galerie.htm

[51] Kanton Schwyz – Amt für Kulturpflege, KIGBO Datenbank, URL: http://staweb.sz.ch/start.fau?prj=afk-dpfl

[52] Del, v katerih se ukvarjamo s sakralnimi zgradbami, z njihovimi relativnimi vishinskimi polozhaji, z razmerji do glavnih strani neba, do gorskih vrhov in njihovih senc kakor tudi s sonchnim polozhajem ob vazhnih (tudi verskih) datumih, ne moremo tukaj obravnavati. Rachune za sedaj uporabljene podatke smo bili naredili s programom Skyplot Software. Uporabili smo astronomski (ne dejansko vidnega), zemljepisnemu reliefu ustrezni horizont. F. P Thielen: Skyplot Pro, Das grosse Astronomie-Paket, Data Becker GmbH 1996.

 
[53] Polozhaji sakralnih zgradb so bili dolocheni glede na rozeto gorskih vrhov in zaradi tega moramo uporabiti tudi ista topoloshka merila. Mythni niso del rozete in zato je njihov neposreden odnos do sakralnih zgradb pomemben, ker ne sledi sam po sebi iz topoloshkih odnosov v rozeti. Poudariti moramo, da je bilo poznavanje projekcije reliefa na ravnino bistveno. Rozeta gorskih vrhov je pravzaprav projekcija polozhajev gorskih vrhov na horizontalno ravnino. Relativne vishine gora nismo uposhtevali. To morda pojasni lahka odstopanja polozhajev kapelic od sechishch chrt v rozeti.
Odstopanja v razdaljah sakralnih zgradb od vrhov Mythnov so pomembna in jih ne moremo zanemariti. Zaradi tega smo uporabili projekcije razdalj na horizontalno ravnino. To pa potrjuje, da so bili stari Shvicarji veshchi vech kot osnovne geometrije. Brez tezhav so dolochevali oddaljenosti in jih merili s pravili o podobnih trikotnikih. To je bilo dovolj za dolochevanje vseh potrebnih topoloshkih podatkov.

[54] D.J. Ovsec: Slovanska mitologija in verovanja, DOMUS, Ljubljana 1991

[55] J. Petkovshek: Belinov kodeks, Jutro, Ljubljana 2005

[56] Razstava: Najstarejshi evropski koledar, Narodni muzej Ljubljana, URL: http:// www.narmuz-lj.si/orion/najstarejsi-evrop-koledar.htm;
Durman Aleksandar: Vuchedolski Orion i najstariji europski kalendar, Vukovar 2000
 

 

________
aprila 2006

 

_________
aprila 2006
Nadaljevanje v naslednji shtevilki revije.
Op. ur.: Celotna knjiga Branka J. Hribovshka IMENI RAETIA IN SCHWYZZ z barvnimi slikami je dostopna v knjizhnici Revije SRP; URL: http://www.revijasrp.si/knrevsrp/pogum2006-2/imeni_rs22.htm
 

Imeni Raetia in Schwyz, I del