Revija SRP 75/76

Lev Detela
Neprevedene knjige
 
 
MOCH LITERARNE VECHJEZICHNOSTI 
 
 
Werner Wintersteiner:
Poetik der Verschiedenheit
Literatur, Bildung, Globalisierung
(Poetika razlichnosti – Literatura, izobrazba, globalizacija)
zalozhba Drava, Celovec, 2006

Shtudija Wernerja Wintersteinerja je koristna iz razlichnih razlogov. Zanimivo je, da avtor zhe takoj na zachetku postavi pod vprashaj »samozadovoljstvo« preprichanih zagovornikov tako imenovanih nacionalnih literatur. Njegovo sporochilo bralcu je, da kvaliteta novega pristopa k literarnim pojavom raste iz razlichnosti interkulturnih postopkov v kontekstu mednarodnih povezovanj sredi globalno dojetega sveta in zhivljenja. Wintersteiner usmeri pozornost na pojav »transkulturnih knjizhevnosti«, h katerim med drugim prishteva literaturo (e)migrantov, manjshin ter postkolonialnih skupnosti. Te literature po avtorjevem mnenju obravnavajo aktualna globalna vprashanja v kontekstu lastnih specifichnih konotacij. Formalno so vech ali manj hibridi, meshanci med tradicijami tako imenovanih svetovnih literatur in lokalnih znachilnosti. Zanimivo je, da mnogi »hibridni« avtorji postkolonialnih literatur oblikujejo v svojih tekstih »vechjezichne« odklone od standardnih jezikovnih norm razlichnih nacionalnih literatur (npr. v angleshkem, francoskem, shpanskem ali portugalskem jeziku) ter med drugim v dolochenih primerih ustvarijo nov jezikovni model, v katerega vdirajo znachilnosti trivialne uporabe standardnih »velikih« jezikov in idiomi ljudskih jezikov in govorov. Tako nastane posebna inovativna jezikovna meshanica. Toda »vechjezichnost« so spretno uporabili pri svojih literarnih eksperimentih tudi nekateri znani avantgardistichni avtorji, v Avstriji na primer Ernst Jandl. Zanj je namrech posebno pomembna jezikovna nenavadnost – in manj vsebinsko sporochilo. Wintersteiner poleg tega razmishlja she o »kreolizaciji« nemshke knjizhevnosti na podlagi v nemshchini nastalih tekstov v Nemchiji zhivechih avtorjev, ki so prishli iz drugih kulturnih obmochij (Turchija, arabski svet, Balkan, Rusija, afrishke drzhave itd.).

Opozori na dolgo chasa zanemarjeni ali celo neuposhtevani pojav trivialne umetnosti in pop kulture, ki je lahko izrazito literarno tvoren oziroma uporabljiv. Pishe o nujnosti vechje afirmacije knjizhevnosti za mladino in otroke. Poleg tega se nasloni na »poétique du divers« karibskega pisatelja Edouarda Glissanta, ki v svojih spisih priporocha izrazito spremembo razmishljanja o knjizhevnosti in literarnih pojavih. Literarna zgodovina in esejistika naj bi spremenili svojo do sedaj vech ali manj tradicionalno perspektivo pogleda na literarno dogajanje kot tako. V ospredje naj stopi premik od nacionalnega v transkulturno.

V knjigi so uposhtevani tudi nekateri slovenski koroshki manjshinski avtorji. Pri tem je viden odmik od mochne nacionalne zakoreninjenosti pri starejshih avtorjih k vechji, velikokrat tudi dvojezichni odprtosti pri nekaterih ustvarjalcih mlajshe generacije (Janko Ferk, Fabjan Hafner, Maja Haderlap).

Knjiga bi lahko bila koristen prirochnik za spremenjen pouk literature v sholskih sistemih posameznih drzhav. Zelo ustrezno je, da je na koncu objavljen obsezhen pregled uposhtevanja vredne strokovne literature, dodana pa so tudi osebna, pojmovna in vsebinska kazala.