Revija SRP 75/76

Lev Detela
Chitalnica
 
 
DVE NOVI KOROSHKI PESNISHKI ZBIRKI
S PREPROSTEJSHIMI LITERARNIMI OBLIKAMI

 

PESMI IN ZGODBE IZ KOROSHKIH GRAP

Karla Haderlap: LETA CHLOVEKOVA
Mohorjeva zalozhba (Ellerjeva edicija 29),
Celovec – Ljubljana – Dunaj, 2005

V »Ellerjevi ediciji« celovshke Mohorjeve zalozhbe, poimenovani po slovenskem koroshkem pesniku Franu Ellerju (1873 – 1956), se je od leta 1986 zvrstilo kar lepo shtevilo pesnishkih zbirk. Poudarek je na domachi koroshki ustvarjalnosti, cheprav je v ediciji objavljenih tudi precej knjig avtorjev iz Slovenije. Poleg lirike, ki se vkljuchuje v sploshne tokove slovenskega pesnishkega dogajanja, je ta edicija zhe od zachetkov odprta tudi za koroshko samorastnishko tradicijo. Ta se ochitno she vedno napaja iz bogate zakladnice starega bukovnishtva, ki je rodilo shtevilne ljudske pevce in kljub vedno mochnejshemu usihanju slovenske besede na koroshkem podezhelju she ni izumrlo. Dokaz za to trditev je po zbirki shegavih stihov Hanzeja Wutteja Moj svet (glej SRP 67 / 68 – 2005) tudi knjiga preprostih verzov leta 1938 rojene gorske kmetice Karle Haderlap iz Lepene pri Zhelezni Kapli, ki jim je avtorica v zadnjem delu dodala she trinajst kratkih zgodb. Prezhete so z danes vedno manj prisotnim duhom kulturno ustvarjalne ljudske samozavesti in imajo poleg tega izrazito prichevalsko vrednost.

Pesmi Karle Haderlap so vech ali manj prilozhnostne (Zima, Bozhichni vecher, Prazniki, Pomlad, Velika noch, Jesenska, Vsi sveti, Valentinu Polanshku v slovo - 1985, Rozh Podjuna Zilja, Slovenka sem, Nash narod) in so v glavnem narejene po vzorcih, kot jih nudijo slovenske ljudske pesmi (Sijaj, sijaj lunica, Vodica, Na planincah lepo je). Kljub obchasni prozaichnosti jih krasi naivni zagon, slovenska zavest in koroshki kolorit, she bolj pa dragocena prichevalnost. Preseneti, da so vedno znova prezhete z obchutki sreche, ki je na gorskih kmetijah tudi na vishini 900 metrov ob trdem delu od zore do mraka rasla iz preprostih stvari, narave, vremenskih pojavov, stikov s sochlovekom. Vendar je pesnica ves chas kritichno budna do negativnih pojavov v druzhbi in svetu, ki so vedno znova zastrupljali odnose med ljudmi in so prinashali ogromno gorja zlasti v chasu Hitlerjevega nacionalnega socializma in druge svetovne vojne v gorske kraje nad Zhelezno Kaplo.

Na koncu knjige dodane Zgodbe iz kapelshkih grap so vech kot dopolnilo in komentar prvega »pesnishkega« dela. V njih zazhivi pripovedni prichevalski talent Karle Haderlap. Avtorica porocha o trdem zhivljenju in tezhkih usodah v strmih hribih nad Zhelezno Kaplo, kjer je pred drugo svetovno vojno zhivelo she veliko ljudi. V svoje aktualne zgodbe vpleta tudi sporochila iz preteklosti. Pishe o nekdanjem vrazheverju, o posebnezhih, divjih lovcih, copranju. Poleg sreche in veselja ob rojstvih otrok, porokah, dobrih zhetvah je bilo tudi zelo veliko nesrech, bolezni, lakote, izkorishchanja, kar je znal na primer v novelah iz podobnega okolja mojstrsko predstaviti Prezhihov Voranc. Toda najvechjo nesrecho je ljudem iz kapelshkih grap prinesla druga svetovna vojna in z njo povezana nemshka nacionalna nestrpnost. Karla Haderlap med zhrtvami vojne ne omenja le ubitih mobilizirancev na nemshkih bojishchih in pri partizanih, ki jih je prebivalstvo teh krajev iz tedaj she zelo goreche slovenske zavesti mochno podpiralo, temvech posebej poudarja stisko in smrt civilnega prebivalstva v taborishchih, izseljenstvu in zaradi vojashkega nasilja v domachih vaseh. Zapishe, da je na spomeniku v Zhelezni Kapli vklesanih 60 imen domachih partizanov. V taborishchih je umrlo 62 oseb, doma pa jih je bilo umorjenih 34. Na kapelskem pokopalishchu je menda pokopanih 120 partizanov.

Danes se je ta gorski svet, iz katerega izvirata in kjer sta uchiteljevala znana pisatelja Valentin Polanshek in Florjan Lipush, mochno izpraznil. V gorski grapi pri avtorichinem rojstnem kraju Remshenik, kakih deset kilometrov od Zhelezne Kaple, so bili doma Lipushevi starshi (tudi iz prichevanja Karle Haderlap lahko spoznamo socialno in psiholoshko ozadje Lipushevega subtilnega pripovedno-miselnega nachina). Od nekdanjih gorskih kmetij je obljudena le she ena. Mogoche se kar simbolichno imenuje Chrni kruh. Toda tudi tu, v nekdaj popolnoma slovenskih krajih, »raste nestrpnost«, kot je na str. 140 zapisala avtorica Let chlovekovih. Kazhipot z napisom »Chrni kruh« so odstranili, chesh da tega nihche ne razume. Danes poziva turiste v gorsko samoto (drugi tja skoraj ne zaidejo) tabla s »chistokrvnim« nemshkim nazivom »Schwarzes Brot«.

 

 

SLIKE RAZPOLOZHENJSKIH STANJ IN INTIMNIH MISELNIH PREBLISKOV

Mili Hrobath: SANJE O MARELICAH
Mohorjeva zalozhba (Ellerjeva edicija 30), Celovec – Ljubljana – Dunaj, 2005

Mili Hrobath, rojena leta 1944 v Selah pri Borovljah, je na Koroshkem znana kot mladinska pisateljica. Bila je uchiteljica in ravnateljica na dvojezichni sholi v Sht. Lenartu pri Sedmih studencih, sodelovala pa je tudi v urednishtvu koroshkega sholskega lista Mladi rod in je pri celovshki Mohorjevi zalozhbi izdala v letih 1981 in 1988 dve zbirki pesmi za otroke.

Sanje o marelicah so njena prva pesnishka zbirka za odrasle. Avtorici se je posrechil niz dovolj tankochutnih lirskih pesmi, ki jih je v zbirki razdelila na tri tematsko zaokrozhene dele (Na shentjanzhevi rozhi, Sanje o marelicah, Na krilih angela).

Svoje v prostih verzih oblikovane tekste Mili Hrobath vedno znova spne v rahle intimne miselne prebliske, v katerih se zrcalijo pesnichina notranja stanja. Lahko bi jih tudi oznachili za razpolozhenjske pesmi, za drobna, vechkrat z zanimivo metaforiko prepletena lirichna tihozhitja, ki uchinkujejo kot samosprashevanje o lastni poti iz zunanjega sveta navznoter, v lastno dozorevanje: V razkoshni tishini sem spet zachutila sebe (S shilastim zharkom, str. 11).

Kaj so sanje o marelicah? Vsekakor tudi vzkliki o ljubezni, rahlo zastrti s tanchicami, nihajochi med naklonjenostjo in zadrzhanostjo ter odporom, a z erotichnim nabojem. Pesnica v drugem ciklu, po katerem je poimenovana celotna pesnishka zbirka, pravi, da v njenem spominu zhivi ta notranji emocionalni obchutek kot cvetoche drevo, polno dishechega cvetja (str. 36). Vendar so sanje tudi »smeshne«, a pristavi: kdor ne sanja, je mrtev (str. 50). Kljub razpokam zhivljenja ostaja avtorica optimistichna. V zanimivi in na videz »otroshki« pesmi, verjetno nastali iz izkushenj njene lirike za mladino, nam v svobodni asociativni kombinatoriki svetuje: Poslushaj zvezde, smeh Malega princa in udomacheno pesem shkripca.../Vedi, da se vse tri gosenice spremenijo v metulje...(str. 56).

V tretjem ciklu se skrivnostna preobrazba metafizichno uresnichuje »na krilih angela«. Iz globin tezhko opisljive notranjosti rastejo razsezhnosti podzavestnega in zavestnega. V prispodobi angela pridobi pesnica zashchito za svojo zhivljenjsko substanco: Vedno znova me angel vabi na svoja krila. / Spet sem rada v svojem telesu (str. 77).

Pesmi Mili Hrobath vedno znova uchinkujejo kot slike razlichnih razpolozhenjskih stanj, trenutkov in vtisov ter se v najboljshih primerih razrashchajo v jasna miselna spoznanja o chloveku in njegovem notranjem svetu. Poseben poudarek jim je z adekvatnimi meditativno oblikovanimi chrno-belimi risbami dodala pesnichina hcherka Kristina Zeichen.