Revija SRP 73/74

Lev Detela

Neprevedene knjige

 

ZADNJI DNEVI HITLERJEVEGA TRETJEGA RAJHA

 

Armin D. Lehmann: Zadnji ukaz. Kot Hitlerjev kurirchek v firerjevem bunkerju.
(Der letzte Befehl. Als Hitlers Botenjunge im Führerbunker.)
Gustav Lübbe Verlag, Bergisch Gladbach, 2003

»Obstajata samo zmaga ali propad. Ne smete poznati nobene mere v ljubezni do svojega naroda in nobene mere v sovrashtvu do nasprotnika. Vasha dolzhnost je, da ste ostro budni, ko drugi spijo, in mochni tudi tedaj, ko drugi postanejo shibki. Vasha najvechja chast mora biti neomajna zvestoba Adolfu Hitlerju.«

To so bile besede vodje mladine »Velikonemshkega Rajha« Arturja Axmanna (1913 – 1996), ki jih je zabichal zbrani skupini ideoloshko hipnotiziranih desetletnih dechkov na dan pred 20. aprilom 1945, zadnjim Hitlerjevim rojstnim dnevom. Ti so v Berlinu prisegli, da bodo do zadnjega branili nemshko domovino in narod. Podobnemu prizoru s Hitlerjem in njegovimi mladimi zadnjimi »vojaki« pred bunkerjem pri berlinski Reichskanzlei, ki so ga posneli za propagandni film in je po porazu Nemchije kot dokument o zadnjih dnevih nemshkega tirana krozhil po svetu, je prisostvoval tudi tedaj shestnajstletni avtor prichujoche knjige, ki je bil Axmannov kurir za zveze. Skupaj z osmimi drugimi chlani Hitlerjeve mladine ga je firer odlikoval z zheleznim krizhcem zaradi »izrednega poguma v boju proti sovrazhniku«, »mlade junake« pa je poleg tega povabil na sprejem ob svojem rojstnem dnevu. Mlademu kurirchku se je namrech posrechilo na poti med centralo nacionalnosocialistichne stranke in Hitlerjevim bunkerjem unichiti sovjetski tank. Za nagrado je lahko opravljal najnevarnejshe delo, saj je postal kurir med Hitlerjevim bunkerjem in nasprotno stranjo ulice.

Leta 1928 rojeni Armin D. Lehmann sodi zagotovo k zadnjim she zhivechim prichevalcem o »poslednjih dnevih« v berlinskem bunkerju. Podobno kot za Hitlerjevo zhe umrlo osebno tajnico Traudl Junge – po njenih spominih so posneli film Propad – postanejo zadnji dnevi Hitlerjevega »Velikonemshkega Rajha« v berlinskem bunkerju Lehmannovo kljuchno zhivljenjsko dozhivetje.

Mladi Lehmann, ki so ga vzgojili doma in v sholi v preprichanega privrzhenca nacistichne ideologije in mitologije, spozna v zadnjih dneh Hitlerjevega zhivljenja vrsto glavnih sodelavcev nemshkega diktatorja. Med 20. in 30. aprilom pride vechkrat v Hitlerjevo blizhino, shtirikrat pa se z njim tudi neposredno srecha. Prvich na sprejemu ob Hitlerjevem rojstnem dnevu, ko Axmann patetichno predstavi vodji rajha izbrane chlane mladine z besedami: »Moj firer! Vasha mladina je pripravljena za zadnji boj!« Hitler se ganjeno zahvali in poudari, da bi bil polozhaj popolnoma drugachen, ko »bi bili vsi tako pogumni kot ti dechki.« Obrne se proti mlademu Lehmannu in ga s tresocho roko zagrabi za levo ramo. Medtem ko se Lehmann predstavi, se diktator z obema rokama oprime mladenicheve desnice in mu zastavi nekaj osebnih vprashanj. Pozneje, v kratkem nagovoru, Hitler poudari, »da je polozhaj Nemchije podoben polozhaju na smrt bolnega bolnika. Toda ni nujno, da mora ta umreti, kajti mozhno ga je reshiti z zdravilom, ki so ga she pravochasno izdelali. Prav zdaj se je to tudi zgodilo. Zato moramo biti pripravljeni, da do njegove uporabe zdrzhimo, da dosezhemo dokonchno zmago.«

Drugich in tretjich se srechata 26. ali 27. aprila. Prvich stoji Hitler globoko zamishljen sam v tesnem, mrachnem in zatohlem podzemskem prostoru, drugich pa se naslanja v navzochnosti svojega namestnika Bormanna na betonsko steno. Chetrtich, ob zadnjem neposrednem srechanju, se Hitler pojavi sredi nochi pred spechim avtorjem knjige kot prikazen. Strmi v preplashenega dechka, kot da ga ne vidi, Lehmann pa ga od strahu pozabi pozdraviti. V naslednjem trenutku se bunker zatrese zaradi tezhkega topovskega zadetka. Hitler dvigne tresocho se desno roko in se oprime stene. Z globoko vdrtim rumenkasto sivim obrazom je videti she bolj nezdrav kot ob prvih srechanjih.

Po Hitlerjevem samomoru izrochijo Lehmannu posebno pismo za diktatorjevega naslednika velikega admirala Dönitza v Flensburgu, vendar mu mladi kurir pisma nikoli ne more dostaviti, ker je pri begu iz berlinskega bunkerja v nochi med 1. in 2. majem 1945 tezho ranjen in se iz nezavesti zbudi shele v sovjetski vojashki bolnishnici.

Preprosto napisana knjiga ne prinasha kakih zares novih odkritij, pach pa je zanimiva zaradi avtorjevega posebnega prichevalskega zornega kota. Je psihogram ideoloshko zlorabljenega mladega chloveka, ki brez pridrzhkov veruje v »ideale« nacionalnega socializma. Je podoba tragichne zaslepljenosti v »karizmatichno osebnost velikega firerja«, ki da bo negativno in poniglavo izkorischevalsko stanje sveta popolnoma spremenil s pozitivno energijo zdravega nemshkega »nadchloveka«. Ne zaveda se, da je besedichenje o »neomajnem junashtvu do zadnjega diha«, ki so mu ga vcepili v glavo mogotci Tretjega rajha, zgolj navadna fraza. Toda do zadnje sekunde rajha nihche uradno ne revidira »velichastne podobe firerja«, cheprav je tudi vojna izgubljena. Zvestoba do groba! Mladi Lehmann skupaj z mnogimi sotovarishi misli, da se bori za »velike ideale«, medtem ko v resnici podpira zlochinsko Hitlerjevo politiko in postane v zadnjih vojnih operacijah v Berlinu chisto navaden »kanonenfuter«.

Shele v dolgem povojnem miselnem procesu se Lehmann, ki se zachne posvechati novinarstvu, kritichno ozavesti. Zdaj spozna negativne razsezhnosti politike Tretjega rajha in svojo tragichno majhno vlogo v tem nechloveshkem sistemu. Leta 1953 se izseli v Zdruzhene drzhave Amerike, kjer se porochi z Americhanko in ustanovi druzhino. Svoje spomine na konec vojne v Hitlerjevem bunkerju izda leta 2000 najprej v Ameriki v angleshchini pod naslovom Hitler´s Last Courier. Nekaj let zatem pa pripravi she nemshko verzijo knjige in jo opremi z bogatim slikovnim gradivom.