Revija SRP 73/74

Lev Detela

Chitalnica

PRVI KOROSHKI SLOVENSKI KRIMINALNI ROMAN

 
 
Jozhe Strutz: KRATKA POMLAD
Inshpektor Mangart in njegov prvi primer
Mohorjeva zalozhba, Celovec, 2005
 

V zadnjem desetletju so mednarodni knjizhni trg preplavili romani shtevilnih piscev kriminalk iz najrazlichnejshih dezhel. Globalizacijo kriminalnega romana v internacionalnem prostoru zhe nekaj chasa bolj ali manj spretno uveljavlja pestro shtevilo komisarjev in inshpektorjev iz Italije, Shpanije, Portugalske, Grchije, Rusije, Francije, Velike Britanije, Norveshke, Islandije, Kanade, Japonske in tako naprej. Med njimi so tudi Slovenci. Zanimivo je, da se pri tem zamejstvo zelo dobro odrezhe. Trzhachan Sergij Verch je na primer izumil samosvoj tip komisarja, ki raziskuje zagatne umore kar v pisateljevem domachem pristanishkem mestu.

Toda zdaj so dobili tudi koroshki Slovenci prvi kriminalni roman. Pod naslovom Kratka pomlad je izshel pri Mohorjevi zalozhbi v Celovcu. Napisal ga je leta 1952 na Rudi pri Velikovcu rojeni Jozhe Strutz, do zdaj znan kot avtor dveh zbirk pesmi in lirichne proze (Orglanje svetlobe; Sunki morja. Blekovshke chrtice) in kot urednik obchasno izhajajoche slovenske koroshke literarne revije Novine.

Avtor bralca takoj zaplete v nevarno dogajanje. Njegov glavni protagonist je triinshtiridesetletni celovshki shportni novinar Franc Petek, ki ga poleg shporta zanima she vrsta drugih stvari. Zato je primeren za razreshevanje tezhkih kriminalnih ugank. Njegova radovednost vznemirjeno narase, ko v blizhini Vrbskega jezera odkrije truplo mlajshe zhenske. Gre za Vido Kos, glavno tajnico mednarodnega podjetja Targus s sedezhem v Celovcu. V navezi z nekonvencionalnim policijskim inshpektorjem Viktorjem Mangartom skusha Petek razreshiti nenavadni umor, ki mu bo kmalu sledil she drugi. Pri tem v trikotniku med Avstrijo, Irsko in Slovenijo zelo hitro zabrede v smrtne nevarnosti.

Kmalu se izkazhe, da se v navzven navidez solidnem podjetju Targus dogajajo chudne mahinacije. Mogoche gre za pranje umazanega denarja. Strutz usmeri pogled v koruptna dogajanja v globalnem gospodarstvu in povezhe Targusovo poslovanje, namrech trgovanje z nepremichninami, z izrazito kriminalnimi intrigami. Petku priskochi na pomoch skrivnostni tujec Bruno Menden, ki je bil prijatelj umorjene Vide Kos. Izkazhe se, da je raziskovalec zakritih nepravilnosti v gospodarstvu in v politiki. Pod psevdonimom ochitno pishe za nekatere chasopise v Shvici, Franciji in Zdruzhenih drzhavah Amerike.

Nich ni vech regionalno skrito in zakrito. V globalnem svetu postane vse na tak ali drugachen nachin ochito in nenadoma mora Petek umor v zakotni goshchavi ob celovshkem Kanalu reshevati kar v mednarodnem kontekstu.

Strutz skusha slediti klasichni shemi kriminalnega romana: zlochin sum razkritje. Knjigo je napolnil z zanimivo in aktualno snovjo, ki bi jo mojstri kriminalnega romana vpeli v psiholoshko in literarno spretno oblikovan tekst. To mojstrstvo, ki je za dober (kriminalni) roman nujno potrebno, sicer pri Kratki pomladi pogreshamo. Nekateri opisi dogajanja so izpeljani nekoliko nerodno in prehitro, psiholoshko ozadje s posameznimi znachaji glavnih oseb pa je izrisano premalo preprichljivo. Potrebna bi bila natanchnejsha utemeljitev zapletov in razpletov. Zato pa je tekst zanimiv zaradi nekaterih tipichnih regionalnih posebnosti, ki so znachilne za koroshko knjizhevnost. Centralnoslovenskega bralca bodo morda presenetili jezikovni arhaizmi in lokalizmi, vchasih pa tudi besedni red v nekaterih stavkih, ter mentaliteta Strutzovega pisanja, ki se navezuje na sploshne posebnosti avstrijskega druzhbenega in druzhabnega ambienta. Poleg tega je Strutz predvsem lirik s posebnim obchutkom za lepoto pokrajine, kar je dokazal v svojih pesnishkih zbirkah. To svojo lirichnost rad spretno vnese v kontekst dogajanja, zaradi chesar med tem, ko narase char okolja, nekoliko popusti dramatichna napetost pri razkrivanju kriminalnega ozadja.

Strutz nas popelje v tiste kraje in pokrajine, ki jih je opisoval zhe v svojih chrticah in v poeziji. Poleg domache Koroshke zazhivi v romanu ob Mariboru in Ljubljani predvsem slovensko morje s Piranom ter njegova ljubljena Irska, ki jo je vedno predstavil s chustveno stopnjevano zavzetostjo.

Za namechek nam avtor ponuja celo kratko ljubezensko zgodbo z ochitno srechnim koncem in rafiniran zaplet okrog alibija morilca, ki vara policijo z nedolzhnim dvojnikom s tragichno usodo, svojim enojajchnim dvojchkom s popolnoma drugachnim dobrodushnim znachajem! In samosvoja posebnost tichi tudi v samem pomladanskem naslovu romana, ki je, kar lahko izdamo, povezan z nekim SMS sporochilom, s katerim je kmalu zatem umorjena tajnica skushala zaupni osebi javiti, da je nashla vech tajnih podatkov o nelegalnem dogajanju v Targusu.

Vsekakor je lahko Strutzov roman zachetek serije slovenskih koroshkih romanov, ki bi se mogli prijetno uvrstiti v aktualni splet podobnih zgodb, kot jih beremo v knjigah ali gledamo v filmih in televizijskih nanizankah. Slovenskemu bralcu bo morda ugajala domachnost dogajanja, ki pa ga je Strutz po drugi strani dovolj preprichljivo povezal s kompleksno zgodbo o mednarodnih razsezhnostih kriminalnega delovanja dolochenih (na videz morda lokalnih) gospodarskih podjetij v chasu globalnega kapitalizma.