Revija SRP 73/74

Jolka Milich

 

 

O (NE)SVOBODI GOVORA

 

V zvezi s karikaturami nasploh, vkljuchno s karikaturami preroka Mohameda, sodim med tiste, ki zagovarjajo risanje, karikiranje in parodiranje katerekoli teme, laichne in verske, ter so za objavo duhovitih karikatur, spisov in pamfletov; drugache recheno, sem med tistimi, ki navijajo za svobodo misli in tiska. Ogorchenost Toma Vidica v Primorskih novicah, tako v komentarju z dne 10. februarja letos (Brezmejna nadutost) kot 20. februarja v komentarju Aroganca, ignoranca, mi je domala vzela sapo. Da je Vidic tako ostro reagiral, se mi je zdelo naravnost neverjetno. Vsak stolpich sem prebrala vsaj trikrat, da pach v njem razberem ironichno poanto, pa nich. Shlo mu je chisto zares. Naj preberem she enkrat, da nisem nemara kaj spregledala. Ne, niti vejice nisem brala narobe, zhal. Potemtakem je zanj, po analogiji, tudi smrtna obsodba za avtorja Satanskih stihov Salmana Rushdieja enako utemeljena, saj se je vendar skrajno spotakljivo in krivoversko razpisal o svoji veri. Pri Rushdieju ne gre samo za nadutega zahodnega nesposhtljivca, marvech tudi za pravega odpadnika, in heretike se je nekoch, v srednjem veku et ultra, sezhigalo na grmadah tudi pri nas. Te stare drastichne navade so po svetu ochitno she v rabi.

Pustimo vnemar pobalinsko objestno, da ne rechem slaboumno obnashanje italijanskega ministra za upravne reforme Calderolija, ki bi lahko svoje idejno nestrinjanje povedal malo bolj kulturno in uglajeno, parlamentarcu primerno. Videla sem v ljubljanskem Zhurnalu tri precej nedolzhne Mohamedove karikaturice. Che so tudi ostale take, vkljuchno s tisto z eksplozivom na glavi, in jih primerjam s Forattinijevim nosechim papezhem Wojtylo, zagovornikom javnih hish, in z drugimi karikaturami na rovash Cerkve, gre pri teh za prave cukrchke in otrocharije. Tista o nashem troedinem Bogu s trikotnikom na glavi le on je primerljiv z Alahom , ki so jo v Primorskem dnevniku nedavno objavili Vile & Vampi, je vsaj desetkrat mochnejsha po sakrilegichni impertinenci. Saj Mohamed ni bil bog, niti ne Alahov sin kot Jezus Kristus bozhja utelesitev, bil je le pobozhen chlovek, ki se je povzpel v Alahovega preroka, nekaj podobnega, kot je Mojzes ali David ali Ezekiel (in she kdo) za Izraelce, za nas pa svetniki kalibra svetega Petra in Pavla.

Nich ne bi imela proti, che bi vsi islamski demonstranti po shirnem svetu tako burno in masovno demonstrirali proti vojni intervencij v Afganistanu, v Iraku in she kje drugje, tudi proti guantanamovskim jecharjem, ki so se izzhivljali nad nemochnimi zaporniki. Pridruzhil bi se jim, domnevam, tudi marsikdo izmed nas, ki takih samovoljnih in surovih metod ne maramo in zhe v kali odklanjamo misel, da bi Amerika postala glavni policaj oz. bog in batina celega sveta, mi vsi pa bolj ali manj poslushni podlozhniki in pomagachi te nedosezhne velesile. Pa se zdi, che se omejim le na grdobije amerishke soldateske, storjene zhrtvam, da so do njihovih muk in ponizhanj veliko bolj brezbrizhni in brezchutni kot do papirnatih karikatur.

Vidicu pa she to etichno vprashanje, ker se ochitno ne zavzema kot jaz za brezpogojno svobodo govora, saj je napisal, da je svoboda izrazhanja misli (torej tudi svoboda medijev), nevarna, che je brezmejna.

Potemtakem svetuje slovenskim katolikom, da jim versko hladni ali nekrshchanski umetniki, ki so najbrzh po njegovem mnenju le brezsramni nadutezhi, ne bi onechashchali v Istri krizhev, ki so bili vrh tega tudi tuja lastnina (!)?... Da ne bi brezjanski Materi bozhji izrezali Jezushchka in ji podtaknili podgano?... Da ne bi tuji svetovno znani slikarji spet razstavljali v nashih hramih umetnosti kakshnega Kristusa, ki se kopa v urinu, povedano po domache v scanini, kar je precej hujshe kot islamski prerok z dinamitom na glavi? Naj enako burno in mnozhichno demonstrirajo in sesujejo kakshen chasopisni kiosk ali urednishtvo, da jih bodo novinarji la Vidic zacheli jemati resno?

Je slednji kaj reagiral na ta mala domacha huliganstva ali velike poniglavosti in nesramna pobalinstva? Vprashanje ni izzivalno, le radovedno, ne spominjam se namrech, da bi izrazil takrat, ko se je to dogajalo, tako vehementno kot zdaj svoje ogorchenje. Pa bi moral po mojem, anti so vse vere enake in jih je treba vse enako obravnavati, ne samo tistih ochitno rezhiranih in najbolj glasnih, ki zmorejo na ulicah in trgih spektakularno uprizoriti maksidemonstracije.

Moje mnenje: Zelo nevarno je omejevati svobodo govora nisem rekla svobodo ubijanja, muchenja, unichevanja, sezhiganja teh ali onih simbolov, teh ali onih mest, pa laganje in teptanje chlovekovih pravic in podobno in zahtevati od ljudi, da so tudi na papirju (che so de fakto, je zhe drugo vprashanje) sposhtljivi najprej do vere, nato do politike, potem do nedotakljivosti tega in onega, tja do popolnega molka od spodaj navzgor, od zgoraj navzdol pa do dirigiranega enoumja.

V enem pa sva si z Vidicem (in she prej s slovenskim pregovorom) edina: Kdor seje veter, bo zhel vihar. V tem specifichnem primeru je amerishki predsednik Bush mlajshi, navdihnjen od ochetovega svitlega zgleda, zachel prvi sejati veter, in she vedno ga obilno seje v shpanoviji s svojimi zavezniki, zhel pa bo, na zhalost z vsemi nami, predvsem viharje.