Revija SRP 73/74
Dokumenti
Dokument 3:
PRITOZHBA*

Opr. sht.: U 693/2003-14

 

 

 

UPRAVNO SODISHCHE
REPUBLIKE SLOVENIJE
 
Trzhashka 68a
1000 Ljubljana

 

TOZHECHA STRANKA:
Revija SRP, Prazhakova 13, 1000 Ljubljana
Pooblashchena oseba za zastopanje: Rajko Shushtarshich
odg. ur. Revije SRP in v.d. direktorja zavoda
TOZHENA STRANKA:
Ministrstvo za kulturo RS, Maistrova 10, Ljubljana
ZADEVA:
Pritozhba na SODBO UPRAVNEGA SODISHCHA RS
(z dne: 28. 12. 2005, vrochene: 3. 1. 2006)
 

3 X

 

PRITOZHBA NA SODBO V IMENU LJUDSTVA

 
Motto:
 
O Bog,
naj ne razzhalim ljudstva,
v chigar imenu
je izrechena krivichna sodba.
Quis est demos?
Ubi demos est?
Upravno sodishche Republike Slovenije je pod predsedstvom vishje sodnice mag. Darinke Marguch in ob sodelovanju vishjih sodnikov doc. dr. Boshtjana Zalarja in Borivoja Rozmana kot chlanov senata in vishje pravosodne svetovalke Mojce Jerman kot zapisnikarice v upravnem sporu zaradi izbora javnih kulturnih programov o tozhbi tozheche stranke proti sklepu tozhene stranke sht. 403-50/2003-26 z dne 18. 4. 2003, na nejavni seji dne 28. 12. 2005, tozhbo zavoda Revija SRP zoper Ministrstvo za kulturo RS zavrnilo kot neutemeljeno.

V prvem odstavku utemeljitve se senat v sodbi v imenu ljudstva sklicuje:

– "da mora (upravno) odlochanje tudi pri sofinanciranju projektov ali programov v kulturi, kjer gre za chiste financhne subvencije, uposhtevati nachelo enakosti pred zakonom (enakih mozhnosti) ponudnikov (14. chlen Ustave RS, Uradni list RS, sht. 33/91-1, 42/97, 66/2000, 24/2003, 69/2004)".

Prav pri spornem razpisu za izbor javnih kulturnih programov na podrochju zalozhnishtva, ki naj bi jih v letu 2003 financirala Slovenija iz prorachuna za kulturo (Uradni list RS, sht. 11/2003), prijavitelji niso imeli enakih mozhnosti, ki jim jih zagotavlja ustava RS! To je bilo ochitno, saj je MzK RS z razpisom izvajalo tudi diferenciacijo slovenskih revij. (Glej: Rajko Shushtarshich, Odprto zaprto pismo MzK RS, VII – Andreji Richter, Diferenciacija slovenskih revij in program neodvisne Revije SRP 2003 do 2012/; ter Andreja Rihter, Odgovor ministrice MzK RS na odprto pismo.)

V drugem odstavku utemeljitve pa senat ugotavlja:

– "da je narava tovrstnega odlochanja v vseh zgoraj navedenih primerih na podlagi javnega razpisa lahko v pretezhni meri strokovno-tehnichna, ekonomsko-politichna, ali pa ima, tako kot v obravnavani zadevi, upravna odlochitev kulturno-politichne implikacije. Pri tovrstnih odlochitvah nosilcev javnih pooblastil pa je sodna presoja zadrzhana v tem smislu, da sodishche pristojnemu organu pushcha dolocheno polje proste presoje, kajti sodishche se ne sme spushchati v presojo, ali gre za bolj ali manj kulturno (ekonomsko, socialno) upravicheno oziroma primerno odlochitev. To pomeni, da dejanska vprashanja, to pa so vprashanja o boljshi in slabshi ustreznosti ponudb prijaviteljev na razpis z vidika dejanskih kriterijev oziroma sodno presojo, ali je tozhena stranka dejansko izbrala najboljshega ponudnika, sodishche napravi zgolj prek presoje sposhtovanja pravil ZUP o celovitosti, zadostni natanchnosti in logichnosti utemeljitve kljuchnih dejanskih razlogov (214. chlen ZUP, Uradni list R.S, sht. 80/99, 70/2000) za izbiro ponudnika (sodba Upravnega sodishcha v zadevi U 655/2002 z dne 25. 2. 2004 in pravnomochna sodba Upravnega sodishcha v zadevi U 1650/2000 z dne 18. 9 2002) zlasti glede na vsebino pritozhbenih ugovorov. Che je s tega vidika izpodbijana odlochba zakonita, potem se sodishche po ustaljeni upravno-sodni praksi ne spushcha tudi v natanchno presojo izpolnjevanja dejanskih kriterijev po posameznih ponudnikih, ker to ne spada v pristojnost sodne veje oblasti (zaradi varstva nachela delitve oblasti med izvrshilno in sodno vejo – 2. odstavek 3. chlena Ustave). Presoja izpolnjevanja teh dejanskih kriterijev po posameznih ponudnikih je zadrzhana, kar pomeni, da sodishche, che ni napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava, odlochitev tozhene stranke odpravi samo v primeru, che je njena dejanska argumentacija ochitno nerazumna (sodbi Upravnega sodishcha RS v zadevah U 568/2004 z dne 10. 12. 2004 in U 1757/2003 z dne 7. 12. 2005)."

Upravno sodishche RS ima mozhnost, da z angazhiranjem sodnih izvedencev presodi tudi kvaliteto ponudbe prijaviteljev, sicer se odreche mozhnosti presoje o bistvu ponudb, tj. vsebini in obsegu ponujenih programov, posebej v primeru, ko pristojni organ za razpis (MzK RS) zamuja z razpisom za tekoche leto in je v chasu razpisa v zasnovi realiziran zhe skoraj celoten ponujeni program in she vech. S tem sodishche ne bi krnilo nachela delitve oblasti med izvrshilno in sodno vejo.

 

Zavod Revija SRP je v razpisnem letu 2003 publiciral naslednje:

– shest revij: Revija SRP shtevilki 53/54 Letnik 11, februar 2003; Revija SRP shtevilki 55/56, Letnik 11, junij 2003; Revija SRP shtevilki 57/58, Letnik 11, oktober 2003;

– tri elektronske knjige ter en zbornik v ediciji Pogum: Rajko Shushtarshich, RAZISKAVA O RAZISKOVANJU; Lev Detela, PRESVETLJEVANJE POLPRETEKLOSTI Spomini iz obdobja tranzicije in globalizacije 1989 - 2003; Rajko Shushtarshich, Franci Zagorichnik, Matjazh Hanzhek, ZHIGOSANA USTVARJALNOST (za javnost zadeve – priloge, dokazi v nadaljevanju); Zbornik revije SRP 2003, Bohorichica II (Glej: knjizhnica Revije SRP);

– tri dvojne (oz. shest enojnih sht. Revije SRP 53/54 – 55/56 – 57/58 smo izdali tudi klasichno, tj. v tiskani inachici; .

– Zbornik revije SRP 2003, Bohorichica II smo prav tako izdali v tiskani inachici.

Vse to je bilo kot dokaz poslano tudi Upravnemu sodishchu RS, Trzhashka 68a, 1000 Ljubljana. Zavrechi tako in tolikshno ponudbo za tako majhen denar – simbolichni znesek sofinanciranja Revije SRP s strani MzK RS (in ne subvencijo, kot ga imenuje senat Upravnega sodishcha RS) – je evidentno nerazumno s strani kulturnega ministrstva, za slovensko kulturo in slovensko drzhavo pa sramotno!

Senat Upravnega sodishcha pa se je v svojem odlochanju osredotochil oz. zozhil zgolj na formalne kriterije presoje, glede teh pa trdi:

– da ni bilo "napak pri uporabi materialnega ali procesnega prava";

– da "odlochitev tozhene stranke odpravi samo v primeru, che je njena dejanska argumentacija ochitno nerazumna".

Prav te napake pa so tako ochitne, da jih ni mogoche spregledati, in njihova dejanska argumentacija s strani MzK RS, tedanjega sekretarja na kulturnem ministrstvu, je ochitno nerazumna. (Glej: Ciril Bashkovich, Odgovor MzK RS na tozhbo Revije SRP.)

V tretjem odstavku utemeljitve senat navaja:

– da "tozhnik v tozhbi ne uveljavlja krshitve materialnega prava v tem smislu, da je izpodbijani akt nezakonit, ker temelji na uporabi kriterija, ki ni bil vnaprej dolochen in razpisan, niti ne uveljavlja napachne dejanske presoje izpolnjevanja dolochenega razpisnega kriterija, ampak uveljavlja domnevno procesno napako."

V chetrtem odstavku utemeljitve pa:

"Besedilo javnega razpisa sicer konkretno ne navaja, katere sestavine obsega celotna razpisna dokumentacija, ampak je v 13. tochki javnega razpisa navedeno, da razpisna dokumentacija obsega poleg treh drugih elementov tudi prijavne obrazce za posamezno razpisno podrochje po programskih sklopih. V javnem razpisu torej ni bilo izrecno, konkretno navedeno, da je obvezna sestavina dokumentacije financhni nachrt – rekapitulacija za leto 2003, ampak je javni razpis ponudnike napotil na prijavne obrazce. V javnem razpisu je bilo tudi navedeno, da lahko razpisno dokumentacijo predlagatelji dvignejo v vlozhishchu ministrstva ali na spletni strani ministrstva, in da je ministrstvo dolzhno na pisno zahtevo zainteresiranim predlagateljem razpisno dokumentacijo tudi poslati. V tochki 14.1. javnega razpisa pa je bilo navedeno, da mora biti vloga izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih."

V petem odstavku utemeljitve senat ugotavlja, daj bi bilo bolje, che bi bile obvezne sestavine razpisa navedene v besedilu javnega razpisa:

"Z vidika pravne varnosti udelezhencev na javnem razpisu bi bilo sicer bolje, da bi bili obrazci, ki pomenijo obvezne sestavine razpisa, in zaradi katerih je treba, che jih stranka ne predlozhi, vlogo zavrechi kot nepopolno, navedeni v besedilu javnega razpisa. Vendar pa po presoji sodishcha zaradi tega izpodbijani akt ni nezakonit. Do te presoje je sodishche prishlo tudi na podlagi argumentacije tozheche stranke v tozhbi. Le-ta je namrech zelo sploshna, saj zgolj izpostavlja dvom, da je razpisna dokumentacija, ki je bila dostopna bodisi v vlozhishchu tozhene stranke, bodisi na spletni strani tozhene stranke, vsebovala tudi sporni obrazec. Tozhecha stranka za svoj dvom ne ponuja nobenega konkretnega dokaza. Dejstvo, da je bilo zavrzhenih 51 vlog zaradi manjkajochega predmetnega obrazca, ne dokazuje, da je bila napaka v razpisni dokumentaciji, saj je bilo 57 vlog popolnih."

In na koncu istega odstavka utemeljitve senat zavrne predlog tozheche stranke, da bi sodishche lahko ugotovilo nezakonitost izpodbijanega sklepa na glavni obravnavi, takole:

"Tozhecha stranka torej govori samo o sumu, da razpisna dokumentacija ni bila vsem dostopna, stopnja suma pa je kot dokazni standard premalo, da bi sodishche ugotovilo nezakonitost izpodbijanega sklepa na glavni obravnavi, che tozhecha stranka v potrditev suma ne ponudi nobenega tehtnega dokaza, katerega izvedba na glavni obravnavi bi lahko pripeljala do drugachne odlochitve. Ker tozhecha stranka torej ni predlagala nobenega konkretnega dokaznega predloga, ki bi ga utemeljila z argumenti, zakaj meni, da bi konkretni dokazni predlog lahko razjasnil okolishchino, ampak je samo na sploshno zahtevala razpis glavne obravnave, je sodishche odlochilo, kot to izhaja iz izreka sodbe. Na tej podlagi je sodishche tozhbo kot neutemeljeno zavrnilo (1. odstavek 59. chlena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, sht. 50/97, 70/2000)."

 

Oporekanje navedbam senata v odstavkih sodbe tri do pet skupaj:

V tozhbi sem Upravnemu sodishchu RS predlagal, da odpravi sklep MzK RS sht. 403-50/2003-26 dr. UG, z dne 18. 3. 2003, vrochen dne 26. 3. 2003, in ga nadomesti s sklepom, ki bo zakonit. To pomeni, da trdim, da je citirani sklep nezakonit. V Odgovoru Revije SRP na odgovor tozhene stranke (U 693/2003-8, 10. maja 2004) MzK RS o programskem razpisu za zalozhnishtvo v letu 2003 (P1-03) pa navajam: "– Che se samo v eni od navedenih ugotovitev glede spornosti programskega razpisa MzK RS za zalozhnishtvo v letu 2003 nisem motil, potem je bila tozhba zoper MzK RS legitimna." To pomeni, da sem uveljavljal argument napachne dejanske presoje izpolnjevanja razpisnih kriterijev oziroma da je izpodbijani akt nezakonit, ker temelji na uporabi (izlochitvenega) kriterija, ki ni bil vnaprej dolochen in razpisan.

Konkretno trdim:

– »Prijava na razpis oz. vloga Revije SRP na programski razpis MzK RS za zalozhnishtvo v letu 2003 ni bila nepopolna, sklep MzK RS o zavrzhenju vloge ni bil zakonit!

– Obrazec ("Financhni nachrt – rekapitulacija") ni bil posredovan na enak nachin vsem prijaviteljem, zato je sklep o zavrzhenju vlog prijaviteljev zaradi domnevno manjkajochega obrazca neutemeljen in nezakonit!

– Ker ta (obrazec v obvezni razpisni dokumentaciji MzK RS) ni bil izrecno naveden, potem je tudi zaradi te pomanjkljivosti v izvedbi razpisa za zalozhnishtvo MzK RS v letu 2003 sklep o zavrzhenju vlog prijaviteljev zaradi domnevno manjkajochega obrazca ("Financhni nachrt – rekapitulacija") neutemeljen in nezakonit!

– Tak obrazec sem namrech sam kasneje pridobil iz vlozhishcha MzK RS, in che je obrazec v dopolnilni dokumentaciji, ki jo je poslal g. drzh. sekretar MzK RS Ciril Bashkovich, identichen temu, ki sem ga sam pridobil na vlozhishchu MzK RS, je neobvezujoch in pravno nichen! (Senat namrech spregleda navedeno dejstvo, da sem sporni obrazec pridobil kasneje! In senat bi lahko primerjal oba obrazca!)

– Obrazec ("Financhni nachrt – rekapitulacija") nima glave Ministrstva za kulturo RS, nadalje, temu obrazcu manjkajo polja za datum, podpis odg. osebe in zhig prijavitelja, kar so vse neizogibne sestavine obrazcev, kot jih imajo vsi drugi obrazci MzK RS v razpisni dokumentaciji za zalozhnishtvo. SKLEP MzK RS (pod II. 46) o zavrzhenju vloge zavoda Revija SRP in drugih prijaviteljev na razpis z enako utemeljitvijo je potemtakem evidentno nezakonit!

– Dejstvo, da je bil razpis za zalozhnishtvo v letu 2003 odprt (od 31. 1. 2003 do 3. 3. 2003), pa kazhe na nedopustno zamudo v uradovanju ministrstva. Meseca marca tekochega leta moramo izvajalci uresnichiti zhe vech kot tretjino programa za tekoche leto in pogodbeni pogoj za izplachilo je navedba sofinanciranja MzK RS na primernem mestu v reviji. To pa je v primeru zavrnitve oz. zavrzhenja vloge prevara prijavitelja s strani kulturnega ministrstva.

V tozhbi zoper MzK RS sem se torej osredotochil na ne prevech tezhko preverljiva dejstva oz. spodrsljaje kulturnega ministrstva, ki jih zadolzheni zanje na MzK RS niso hoteli preveriti ali zadovoljivo pojasniti. V tozhbi MzK RS ne oporekam pravne podlage za objavo in izvedbo razpisa po Zakonu o uresnichevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, sht.96/2002 - ZUJIK), v chlenih 100 – 120, nadalje, po Pravilniku o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Ur.l. RS, sht. 6/03) in drugih pravilnikih, marvech, che se milo izrazim, ochitne spodrsljaje v izvedbi razpisa. Che se samo v eni od navedenih ugotovitev glede spornosti programskega razpisa MzK RS za zalozhnishtvo v letu 2003 nisem motil, potem je bila tozhba zoper MzK RS legitimna.

Ostane le she vprashanje o bistvu spora, to je skrajna problematichnost meril in kriterijev MzK RS za subvencioniranje slovenskega zalozhnishtva ter legitimnost diferenciacije slovenskih zalozhnikov. Vendar to vprashanje ni predmet tozhbe. (Glej elektronsko knjigo v Knjizhnici revije SRP: Zhigosana ustvarjalnost, in v njej she posebej Odprta zaprta pisma MK RS I–IX.)

Diferenciacijo slovenskih kulturnih revij smo seveda prichakovali (glej prav tam: Obeti slovenski kulturi /Javni interes v kulturi/, Rajko Shushtarshich, in/ali v Reviji SRP 53/54, februar 2003). A taka svojevrstna tipizacija in rangiranje zalozhnikov, kot smo ji pricha, in o njej govori g. drzh. sekretar kulturnega ministrstva, tj. razlikovanje "vishjih in nizhjih tipov izvajalcev kulturnih programov", pa je le malo huda. Neprimerna za kulturno ministrstvo!«

Opomba: Hipotetichni nachin izrazhanja pa sem v pripravljalnem spisu: Rajko Shushtarshich, Odgovor na odgovor (Revije SRP na odgovor tozhene stranke – MzK RS) uporabljal zato, da ne bi navidezno prejudiciral ugotovitev, ki naj bi jih sodishche lahko ugotovilo na glavni obravnavi. Dejansko pa ugotovitve ne pomenijo zgolj neke domneve, marvech kategorichne trditve. Ker tisti pogojni "che" je ironichen, saj je pogoj evidentno zhe izpolnjen. Npr.: sporni obrazec "brez glave in repa" evidentno ni obrazec! Ali tudi: domnevno manjkajochi obrazec "Financhni nachrt – rekapitulacija" evidentno ni bil manjkajoch obvezni obrazec in vloga Revije SRP evidentno ni bila nepopolna, ker obrazec v razpisni dokumentaciji MzK RS za zalozhnishtvo sploh ni bil zahtevan kot obvezna priloga, tudi v tisti dokumentaciji ne, ki sem jo posredoval Upravnemu sodishchu RS kot dokaz!

Torej ne govorim samo o sumu, da razpisna dokumentacija ni bila vsem dostopna, kot to ugotavlja senat Upravnega sodishcha, in nisem samo na sploshno zahteval razpisa glavne obravnave, ampak sem jo zahteval zato, da bi na njej neizpodbitno ugotovili zgoraj navedena ochitna dejstva. Sodishche je tozhbo kot neutemeljeno zavrnilo, ker ni ugotovilo nezakonitosti izpodbijanega sklepa bodisi na glavni obravnavi bodisi z malenkost natanchnejshim vpogledom v prilozhene dokaze, tj. v razpisno dokumentacijo MzK RS, ali si vsaj ni natanchneje ogledalo spornega nepopolnega oz. neustreznega obrazca "Financhni nachrt – rekapitulacija".

 

V obrazlozhitvi sodbe senat povzema iz odgovora na tozhbo tudi te ugotovitve tozhene stranke:

– da je obrazec financhni nachrt – rekapitulacija za leto 2003 bistvena sestavina razpisne dokumentacije;
– da se predstavniki revije SRP niso v chasu razpisa nikoli z vprashanji obrnili na ministrstvo;
– da je bila v razpisnem gradivu natanchno opredeljena razpisna dokumentacija (v 13. tochki).

Vendar senat ni preveril teh trditev. Tudi v "natanchno" opredeljeni razpisni dokumentaciji (v 13. tochki) obrazec financhni nachrt – rekapitulacija za leto 2003, ki je domnevno bistvena sestavina razpisne dokumentacije, ni naveden! In tudi na seznamu oz. obrazcu za zalozhnishtvo ga ni!

Glej obrazec sht. 3:

"3. Obvezne priloge
Za revijo, ki se poteguje za sofinanciranje, je potrebno obvezno prilozhiti naslednjo dokumentacijo:
1. pravilno in v celoti izpolnjen obrazec Ministrstva za kulturo s sploshnimi podatki, s predrachunom stroshkov in prihodkov ter podatki o realizaciji programa prejshnjih let
2. urednishki program za leto 2003
3. recenzijo revije s strani priznanega strokovnjaka s podrochja, ki ga pokriva revija (kvaliteta in pomen revije za slovenski kulturni prostor)
4. reference o reviji za leto 2001 in 2002 (fotokopije odzivov na revijo v znanstvenem, strokovnem in drugem tisku)
5. fotokopije naslovnic vseh shtevilk revije, ki so izshle v letu 2002
6. predrachun tiskarne z vsemi relevantnimi podatki o tisku in razvidno ceno natisa enega izvoda revije
7. sporazum med izdajateljem in zalozhnikom v primeru, da ne gre za isti subjekt
 
Za prvich prijavljene revije je potrebno poleg navedenega obvezno prilozhiti tudi:
8. programsko zasnovo
9. izvod shtevilk zadnjega letnika revije.
Vlogo za sofinanciranje podpisuje odgovorna oseba izdajatelja, urednishki program revije pa odgovorni urednik revije."
 
 
Naj bi se v chasu razpisa kot predstavnik Revije SRP obrnil na kulturno ministrstvo z vprashanjem: katerih obveznih prilog in katerih izlochilnih kriterijev niso navedli v razpisni dokumentaciji?

V tej obrazlozhitvi sodbe pa se je senat Upravnega sodishcha tako rekoch na las priblizhal vsaj eni nesporni ugotovitvi, ko pravi: "V javnem razpisu torej ni bilo izrecno, konkretno navedeno, da je obvezna sestavina dokumentacije financhni nachrt – rekapitulacija za leto 2003, ampak je javni razpis ponudnike napotil na prijavne obrazce." Torej, sprashujem senat Upravnega sodishcha RS: Na katere obrazce, priloge? Navedene ali nenavedene? Objavljene ali neobjavljene? Obvezne ali neobvezne? (Objavljene v internetni rubriki slovenskega kulturnega ministrstva "Kaj se dogaja" ali v rubriki "Zalozhnishtvo"?) Na kulturnem ministrstvu bi morda v chasu razpisa lahko izvrtal, katere "jokerje" imajo v rokavu, tj. katere bistvene, a neobvezne, vendar vseeno izlochilne kriterije in formularje nekaterim prijaviteljem na MzK skrivajo, in ali smo morda sodelavci Revije SRP med njimi. Potem bi seveda to uradnishko skrivnost delil she z drugimi, vsaj 51-im zavrzhenim prijaviteljem na razpisu slovenskega kulturnega ministrstva v letu 2003 bi morda koristila, 57-im izbranim seveda ne bi. Ali pa bi jih vprashal kar naravnost, katere zalozhbe in zavode nameravajo diferencirati na razpisu v tem za zalozhnishtvo prelomnem letu. In obvezno bi bilo tudi vprashanje, kolikokrat naj jih v chasu razpisa she obishchem.

Saj je vendar znano, da so uradnishka merila in kriteriji namenjena za to, da uveljavijo hierarhijo zalozhnikov in drzhavnih umetnikov po meri oblastnikov. Drugache recheno, v slovenski kulturi in umetnosti uveljavljajo njima heteronomne kriterije, to je kriterije mochi. Che bi bilo slovenski drzhavi in njenemu kulturnemu ministrstvu kaj do narodove identitete, ki jo kultura ustvarja, bi imeli v kulturi in umetnosti njima avtonomne kriterije. Ti so drugi, preprosti in razvidni. Npr.: drzhava, njeno kulturno ministrstvo je dolzhno zagotoviti, da v izide vsaka knjiga, ki je na Slovenskem napisana, in vsaka revija, ki ima kulturnoumetnishko vsebino. Pri revijah npr. bi po avtonomnih kriterijih tezhko spregledali, koliko let redno izhajajo, koliko sodelavcev imajo, in ne nazadnje, kdo jo financira.

Opravichujem se sodishchu zaradi nachina izrazhanja, tudi za ta nekoliko literarni vlozhek; v takem nachinu je namrech lahko vech resnice kot v suhem pravnoformalnem navajanju zgolj bolj ali manj dokazljivih dejstev. Bolj literarni jezik je neizbezhen, ker tozhbe in pritozhbe ne pishem samo za sodishcha, ampak tudi in predvsem za sodelavce in bralce Revije SRP ter elektronske knjige Zhigosana ustvarjalnost, ki je hkrati raziskava zadevnega problema. V njej je tozhba samo kamenchek v mozaiku, katerega bistveni problem je osvetlitev antagonizma med protagonistoma: oblastjo (MzK RS) na eni ter svobodo misli in pisanja (resnichno neodvisno Revijo SRP) na drugi strani.

 

 
Sklepna ugotovitev:
 
V obrazlozhitvi citirane sodbe si argumenti sodishcha med sabo nasprotujejo. Navedba iz prvega odstavka obrazlozhitve

(»...se po 3. odstavku 15. chlena Pravilnika vloga shteje za popolno, che vsebuje vse sestavine, ki jih zahteva besedilo razpisa. Vloga tozhnika bi morala vsebovati "financhni nachrt – rekapitulacijo za leto 2003", pa tega ni vsebovala, zato je tozhena stranka na podlagi navedenega dolochila Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, sht. 6/2003) in 5. odstavka 117. chlena ZUJIPK, vlogo tozhnika zavrgla kot nepopolno.«)

je namrech v nasprotju z navedbo v desetem odstavku iste obrazlozhitve

(»...Dolochilo 3. odstavka 114. chlena ZUJIPK pa dolocha, da vsebino razpisne dokumentacije posebej dolocha besedilo javnega razpisa. Besedilo javnega razpisa je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, sht. 11/2003. Besedilo javnega razpisa sicer konkretno ne navaja, katere sestavine obsega celotna razpisna dokumentacija, ampak je v 13. tochki javnega razpisa navedeno, da razpisna dokumentacija obsega poleg treh drugih elementov tudi prijavne obrazce za posamezno razpisno podrochje po programskih sklopih. V javnem razpisu torej ni bilo izrecno, konkretno navedeno, da je obvezna sestavina dokumentacije "financhni nachrt – rekapitulacija za leto 2003" ...«),

zato sodba ni pravno pravilno utemeljena; obrazec "financhni nachrt – rekapitulacija za leto 2003" bi bil obvezna sestavina vloge le, che bi bilo to v skladu s 3. odstavkom 114. chlena Zakona o uresnichevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, sht. 96/2002) izrecno dolocheno v besedilu javnega razpisa. Nasprotno: obrazec ni bil v tem besedilu naveden niti kot njegova priloga, ampak naj bi mu bil zgolj dejansko prilozhen, o chemer v samem besedilu razpisa ni nobenega dokaza (nesmiselno in nichno pa bi bilo morebitno dokazovanje ex post facto, she zlasti, che bi se to zahtevalo od tozheche stranke). Tozhena stranka je torej vlogo tozheche stranke na javni razpis zavrgla neutemeljeno, njeno ravnanje je bilo protizakonito.

Upravno sodishche RS v sodbi (U 693/2003-14) ni ugotovilo evidentne krshitve razpisne zakonodaje s strani MzK RS, namrech da je bil razpis MzK RS zavajajoch ali prirejen samo za nekatere prijavitelje, sklep o zavrzhenju vloge zavoda Revija SRP pa nezakonit. Odlochitev Upravnega sodishcha RS, da se tozhba zavrne, je pomanjkljivo in kontradiktorno obrazlozhena ter nezadostno utemeljena! Podpira neenakopravno obravnavo zavodov, ki so pravne osebe zasebnega prava v primeri z javnimi zavodi, in je v nasprotju z ustavo (14. chlen Ustave RS), cheprav se nanj izrecno sklicuje. Che ne zheli videti ochitne diferenciacije v slovenski kulturi – konkretno sem se osredotochil na ochitno onemogochanje Revije SRP s strani drzhave Republike Slovenije, MzK RS, – je pach ne vidi, chesh da "to ne spada v pristojnost sodne veje oblasti (zaradi varstva nachela delitve oblasti med izvrshilno in sodno vejo – 2. odstavek 3. chlena Ustave)". Vendar s tem posredno podpira zatiranje svobode misli in pisanja, konkretno v neodvisni slovenski Reviji SRP (SRP je tudi kratica za tri vrednote: Svobodo, Resnico, Pogum). Vsaj prvo nam prav tako jamchi Ustava Republike Slovenije.

 

 
Dokazi – dodatna dokumentacija:
Vsi dokazi so bili Upravnemu sodishchu zhe predlozheni,
vkljuchno s Knjizhnico Revije SRP na CDju,
aktualizirana Revija SRP pa je javno dostopna na internetu.
Vsa obravnavana dokazila so objavljena v elektronski knjigi:
Zhigosana ustvarjalnost (za javnost zadeve – priloge, dokazi v nadaljevanju).
 
 
V Ljubljani, 9. januarja 2006
 
Za zavod Revija SRP
Rajko Shushtarshich
v. d. dir. in odg. ur.

 

Pritozhba bi sicer morala biti naslovljena na Vrhovno sodishche Republike Slovenije, ne pa na Upravno sodishche Republike Slovenije v Ljubljani, temu bi bila pritozhba lahko samo vrochena. Vendar smo sledili pravnemu pouku v sodbi U 693/2003-14 z dne: 28. 12. 2005*. (Op. ur.)

________________
* Opomba: Nekateri dokumenti so
zaradi dokumentarnosti zachasno tudi v gajici.
 
 
________________
Nadaljevanje zadeve:
– Zakljuchek