Revija SRP 71/72

Mario Berdich

 

ZMAGOVITOST SVETLOBE

 

Slikarkino osnovno motivsko in tematsko izhodishche je brez dvoma neomadezhevana narava v svojih brezmejnih pojavnih oblikah, poseben vir navdiha pa predstavljajo travniki v razlichnih letnih chasih, simbolizirajoch lepoto bivanja v vseh zhivljenjskih obdobjih. Zanimivo je tudi, da se k dolochenim likovnim motivom venomer vracha, vendar zmeraj z drugachnim tehnichnim ali izraznim pristopom.

Travnishki sklop je zasnovala zhe leta 1992, kjer obravnava pomladne cvetlice na skorajda impresionistichno tochkast ali lisast nachin, nadaljuje pa ga z razlichnimi cikli zhe skozi vsa naslednja obdobja, stopnjujoch abstraktno redukcijo. Po krajshem premoru lahko leta 2000 ponovno zasledimo povechave krajinskih detajlov v smislu izreza poljubnega travnika v razlichnih dnevih in letnih chasih, uvajajoch vchasih tudi vijugasto potekajoche, prej simbolne kot stvarne vashke poti - vibe. Slikovno povrshino izpolnjuje z vehementno izpeljanimi, prepletajochimi se barvnimi lisami - bilkami, posredujoch izrazito ekspresivno uchinkovanje, ki ga obchasno poudarja bodisi s skrajno gestualnostjo ali pa v obliki dripinga z elementi nakljuchja. Slednje si pri oblikovanju slikovne povrshine pridobi stalno mesto v nadaljnji umetnichini produkciji. Celovita podoba ustvarja vtis v vetru razgibanega in sonchno prezharjenega travnika, ki ga vechkrat prebrodi kakshna osamljena stezica, simbolizirajoch po eni strani dualistichni znachaj stvarstva in chlovekov obchutek izgubljenosti, po drugi pa zmagovitost svetlobe. K motivu travnika se Erna Ferjanich ponovno vracha tudi letos, vendar s she bolj poudarjenimi vehementnimi potezami in popolnoma razsredishcheno kompozicijo.

Opazimo tudi, da skozi vse likovne cikle prevladuje kolorit primarnih modrih in rumenih odtenkov v medsebojni sekundarni kombinaciji zelene, enako pogoste pa so sekundarno vijolichne in rozhnate nianse, cheravno je pojav primarno rdeche le izjema. Samostojno nastopajocha nekromantsko bela ima izkljuchno vlogo svetlobnih odsevov, v zmesi pa mochno nasichuje svetlobo.

Zanimivo digresijo predstavlja ciklus dvokrilih metuljev na travniku iz leta 1997, ki zavzemajo vechino slikovne povrshine in posredujejo monumentalen blow-up uchinek. Povrshini ogromnih kril sta asimetrichni in posuti s travnimi bilkami ter cvetovi, pri chemer se zdi, da metulj postaja sestavni del travnika. Barve so gostejshe ob zhe omenjenih avtorichinih priljubljenih kombinacijah, pojavijo pa se tudi izrazitejshi pastozni nanosi, ki napovedujejo kasnejsho reliefno strukturo slikovne povrshine.

V drugi obsezhnejshi, vendar tematsko in formalno popolnoma kontrasten sklop, ki se mu Erna Ferjanich posvecha v vech ciklih, sodijo informelsko navdihnjeni kolazhi. Prvi obsezhnejshi ciklus sega v leto 1999, ko je slikarka na grundirano slikarsko platno sprva aplicirala najdene ostanke valovitega kartona, chipkastih prtov, potiskanih tapet, tekstilij iz jute in plastichnih folij ter jih nato polihromirala v nekoliko pastelnejshem koloritu kot obichajno. S pomochjo slojevitega nalaganja in gubanja v draperije je dosegla izrazito reliefno strukturo slikovne povrshine, pri chemer so oblike v veliki meri posledica (zhe omenjenega) uchinkovanja nakljuchja. Zaradi aplikacije odpadnih, neslikarskih materialov bi lahko ciklus pogojno uvrstili v podrochje trash-arta z ekoloshko tematiko. Reliefne strukture namrech asociirajo na geoloshke ali rastlinske oblike, simbolizirajoch naravno »recikliranje« vseh zhivljenjskih pojavov. Naslednjo kolazhno fazo predstavlja ciklus Grajske zgodbe na lesonitnih nosilcih manjshega formata s skladno obarvanimi okvirji iz leta 2002 v smislu asociativne abstrakcije. Chipke so komponirane kot tihozhitja v obliki cvetlichnih shopkov ali draperij zaves grajskih budoarjev, ki simbolizirajo skrivno ljubezensko zhivljenje dvornih dam.

Erna Ferjanich se v novejshem chasu ukvarja tudi s plastichnim oblikovanjem v glini in lesu, kjer z radikalno stiliziranimi, asociativno abstraktnimi, serpentinastimi in kroglastimi oblikami povzema dinamichne, vibaste in polkrozhne forme, ki zaznamujejo gibanje znotraj slikarske kompozicije njenih platen.