Revija SRP 71/72

Lev Detela

Chitalnica
 
SPOMINSKI ZBORNIK
ob petdesetletnici Slovenske kulturne akcije v Buenos Airesu
 

Najpomembnejsha slovenska kulturna ustanova v svetu, Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu, je ob koncu predlanskega leta s posebno proslavo zabelezhila svoj zlati jubilej, petdesetletnico delovanja. Ob tej prilozhnosti je izshel kot njena 181. publikacija poseben spominski Zbornik 1954 – 2004, ki ga je uredil Marijan Eiletz. Knjiga, ki obsega 256 strani, je razdeljena na sedem posameznih enot (Besede v spomin, Tako smo pisali, Tako smo razshirjali kulturo, Iz arhiva NUK, Tako smo peli, Tako smo upodabljali, Takshne so nas videli). Na zadnjih straneh je objavljen aktualizirani seznam vseh chlanov in chlanic Slovenske kulturne akcije in reprodukcije zunanje opreme knjig nekaterih njenih chlanov.

Petdesetletnica Slovenske kulturne akcije, ki je skoraj neopazno zdrsela mimo javnosti v Sloveniji, je tudi petdesetletnica ustanovitve njene revije Meddobje ( ki pa bo zaradi tezhkih pogojev izhajanja z letom 2006 vstopila shele v shtirideseti letnik), o kateri v zborniku razmishlja zdaj v Ljubljani zhivechi pisatelj Zorko Simchich, ki je revijo sourejeval prvih dvanajst let. Dolgi razvojni proces SKA, ki ga je Lev Detela v svojem prispevku poimenoval »povezovalni projekt idealistichne duhovnosti in kulture«, je mag. Rozina Shvent v posebnem sestavku (ponatisu nagovora ob odprtju razstave 50 let v sluzhbi kulture in umetnosti v razstavni dvorani NUK 1. julija 2004) razdelila na tri obdobja: na chas kulturne pomladi v ustvarjalno plodnih zachetkih, na chas utrjevanja slovenske kulturnosti v svetu ter na obdobje kulturnega dialoga med zdomstvom in domovino po demokratizaciji v Sloveniji in dialoga med starejsho in mlajsho generacijo mlajshih ustvarjalcev v svetu.

V publikaciji je natisnjen tudi antologijski izbor nekaterih vazhnejshih sestavkov, ki so jih v posameznih knjigah ter v reviji Meddobje in v informativnem glasilu Glas SKA objavili nekateri, med njimi mnogi zdaj zhe pokojni vodilni chlani ustanove (med drugimi Ruda Jurchec, Tine Debeljak, Vladimir Kos, Nikolaj Jelochnik, Ladislav Lenchek, Jozhe Velikonja, Marijan Eiletz, Milan Komar, Vinko Brumen ali Andrej Rot). Jure Vombergar pishe o knjigi Breve historia de la literatura eslovena avtorja Mirka Vasleta, ki je izshla v Buenos Airesu v samozalozhbi in je prvi pregled slovenske literature v shpanskem jeziku.

V posebnem delu Tako smo peli je objavljen dovolj obshiren izbor iz zdomskega pesnishtva, v katerem se zvrsti po abecednem redu nad trideset pesnic in pesnikov od Vinka Belichicha, Jozheta Cukaleta, Tineta Debeljaka st. in ml., Vladimirja Kosa, Bozhidarja Kramolca, Karla Mauserja, Milene Merlak Detela, Antona Novachana do Franceta Papezha, Humberta Pribca, Toneta inVinka Rodeta, Karla Vladimirja Truhlarja, Milene Shoukal ali Rafka Vodeba.

Da je Slovenska kulturna akcija aktivna tudi she po petdesetih letih delovanja in po nastopu zhe tretje in chetrte generacije potomcev slovenkega rodu (ki pa zhe pishejo pretezhno v shpanshchini), dokazujeta tudi zadnja dva zvezka njene kulturne revije Meddobje, v kateri sodelujejo avtorji iz Argentine in iz razlichnih drugih drzhav po raznih celinah ter iz Slovenije. V zadnji dvojni 3. in 4. shtevilki predlanskega letnika objavlja na Japonskem zhivechi Vladimir Kos slavilne verze Polstoletna hisha (Ob 50 – letnici SKA in Meddobja), she posebej zanimiv pa je zhivahno napisani literarizirani potopis Vinka Rodeta Hovenia dulcis, v katerem popelje bralce v tropske pragozdove, med vodovje in slapovja Misionesa. Milena Merlak Detela sodeluje z Dnevnimi belezhkami 2003, Jozhe Rant pa kritichno razmishlja o zdaj mednarodno znanem slovenskem filozofu Slavoju Zhizhku, ki da s svojo banalno meshanico od Descartesa in Hegla ter Marxa in Engelsa do Freuda in Lacana daje vsem marksistichnim razlichicam nekaj »intelektualnih razlogov za preobstoj oziroma obnovo socializma – komunizma«. Sledi zapis Leva Detela V pasti Udbovskih seznamov ob Lajovchevi knjigi Med svobodo in rdecho zvezdo ter zapis Jozheta Ranta o pomembnem prispevku Jozheta Puchnika k demokratizaciji Slovenije.

V prvi dvojni shtevilki Meddobja za leto 2005 so med drugim v shpanshchini in v prevodih v slovenshchino natisnjene pesmi treh avtorjev mlajshih generacij: Gregorja Papezha, Damijana Ahlina in Andree Florencie Russo. Zadnja se v pesmi Ristanc spominja svoje slovenske babice in njene chudne shpanshchine o vojni in ladji: »iz daljne Slovenije« (de lejana Eslovenia). Lev Detela objavlja prvo varianto tridelne daljshe pesnitve Balada kresne nochi. Jozhi Vovk sodeluje z objavo ljubljanske univerzitetne diplomske naloge »o slovenski glasbeni kulturi in njenem vplivu na ohranjanje etnichne identitete med Slovenci v Argentini«. Zanimivi so odlomki iz vojnega Dnevnika 1943 – 1945 izpod peresa Marijana Schiffrerja. France Pibernik pishe o dokaj kritichnem pogledu slovenske katolishke emigracije na delo Edvarda Kocbeka, vendar pa je Meddobje v chasu pesnikove politichne izolacije leta 1959 natisnilo devet Kocbekovih pesmi, »kar je sploh prva objava Kocbekovih pesmi po demisiji leta 1952«. Vinko Rode v posebnem sestavku »ob branju Kocbekovih dnevnikov« v isti shtevilki poudari vse tisto, kar je bilo osnovno mnenje politichne emigracije o Kocbeku. Predvsem mu ochita »ambivalentnost«, chesh da je bil »mozh nihanja, omahovanja, brez premochrtnosti...« Gotovo krivichna obsodba, ki pa she enkrat dobro opredeli Kocbekovo outsidersko pozicijo med dvema stoloma, med dogmatichnim komunizmom in dogmatichnim katolicizmom. V obeh zadnjih zvezkih Meddobja so, kot vedno, objavljene barvne reprodukcije del slovenskih slikarjev v svetu, tokrat Adriane Omahna iz Argentine in Jozheta Vodlana iz Zdruzhenih drzhav Amerike.