Revija SRP 71/72

Jozhe Shtucin

Chlovekov razvoj

 

KD REPUBLIKA SLOVENIJA
II

 

Motto: Mehanizmi uradnishtva so vechni, nepokvarljiva roba z garancijo do groba (tvojega, seveda).

Vehementno sem bil pozvan, naj se vendarle prijavimo na razpis Ministrstva za sholstvo in shport, saj so se tam odlochili tudi financhno pomagati kulturnim drushtvom, ki kakorkoli sodelujejo s sholami. KD Literarni klub Tolmin, ta skromna podezhelska izpostava pisane besede, ki nacheloma ne stremi k visokim ciljem, temvech skusha pokriti le lokalno literarno sceno, tako, ki do velikih vrat v Ljubljani niti ne pride ali pa je spregledana zaradi kakshnih drugih razlogov, svojega denarja pach nima in je vsak tolar dobrodoshel. Projekti v drushtvu nastajajo spontano, brez pretiranih nachrtovanj, talente ishchemo po bifejih, bi se lahko reklo, vsako leto pa nastane zbirka ali dve, najvechkrat pesnishka. Zadevo seveda vodim v glavnem sam, ker tudi tovrstnih zagnancev ne delajo vech. Vse lepo in prav, stvar umirjeno teche zhe par let, nobene revolucije nismo zanetili, sredstva za tiskanje pa sproti napraskamo tudi s prostovoljnim delom. Eno takih opravil so govori za obchinske potrebe, ki jih napishem z veseljem samo zato, da potem skromna sredstva pretochimo v knjizhno zbirko. Poimenovali smo jo Pot v Shtrklepce. Naj pojasnim. Shtrklepce so bile ena lepa dolinica na robu Tolmina, kjer so se pozimi otroci sankali, potok je zhuborel po njenem dnu, celo klopce so bile, na, pa je nekoch zhe davno prishel en befel od nekje, da se to nekoristno grapo zasuje, poravna ... In so jo zacheli zasipavati s smetmi. Potochka zhe zdavnaj ni vech, idilichna pokrajina je izginila, smetishche pa je zhe skoraj polno. Ostalo je ime Shtrklepci, pa seveda nasha knjizhna zbirka, ki ga simbolichno ohranja v svoji zhlahtni, milo zvenechi podobi in vsebini, toda tudi v konotaciji: vsi bomo prej ali slej zasuti.

V okviru zbirke smo pred dvema letoma zacheli sodelovati z Osnovno sholo Franceta Bevka Tolmin, kjer s(m)o zastavili otroshki vseslovenski haiku natechaj. Precej ambiciozno naravnana ideja se je, predvsem pri otrocih, dokaj dobro prijela. Prvo leto so pisali haikuje na temo vetra (element zrak), leta 2005 na temo Vse teche (voda), v letoshnjem sholskem letu pa se otroci sprehajajo po Zemlji in zemlji. Na drugem natechaju je sodelovala 26 osnovnih shol iz Slovenije in dve iz zamejstva. Lep dosezhek, ki se kani she shiriti.

Zdaj pa k bistvu. Drzhava ne more iz svoje kozhe. To drzhi kot pribito. Ker za tiskanje knjizhice na koncu natechaja osnovna shola praviloma nima dovolj sredstev, chetudi govorimo o vsoti, manjshi od dvesto tisochakov, smo se pri KD Literarni klub Tolmin odlochili sodelovati tudi s svojimi sredstvi. Na prijazno opozorilo lokalne kulturnishke uradnice, da tudi letos Ministrstvo za sholstvo in shport namenja nekaj sredstev prav za take namene (sodelovanje KD s sholami), sem se podpisani odlochil zaprositi za najmanjsho mozhno vsoto, ki bi vseeno precej pripomogla k realizaciji projekta. Boj s papirji je bil hud, a hud je bil tudi moj zagon: che kapne petdeset jurjev, smo na konju, izshla bo zbirka otroshkih haikujev, zhe v naprej garantirano zanimivih in dobrih, pa she svoj osnovni program bomo lahko izpeljali, izdajo pesnishkega prvenca mlade poetrese Monike Lazar iz Kobarida. Vse sem preshtudiral, glede razpisnih navodil, besedila v obrazce natipkal, da se ja ne bi nashel kdo, ki bi trdil, da ne zna brati za mano, jih opremil z lepim shtevilom kontaktnih naslovov, telefonskih shtevilk, e-mailov (chesh, mogoche bodo imeli kakshna dodatna vprashanja ali se bodo zanimali, kako nam gre od rok, preden izpljunejo cekine ipd.), skrbno zlozhil v kuverto predpisane velikosti, levo zgoraj napisal skrivnostno mantro NE ODPIRAJ - PRIJAVA ZA RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE ZVEZ IN DRUSHTEV V SHOLSKEM LETU 2005 / 2006 in oddal priporocheno na poshto vsaj en teden pred iztekom roka, v zachetku julija, se mi zdi, pa potem nestrpno chakal (ne vedoch, da sem v veliki vnemi izpustil majhno podrobnost), kaj se bo iz vsega tega rodilo v jeseni, septembra. Vechkrat sem poleti pogledal na njihovo spletno stran, ali so kakshne novice, ali se zhe kaj ve, a je bilo vse bolj ali manj mrtvo. Seveda, pochitnice, toda minil je tudi datum, ko naj bi me pisno obvestili o rezultatu razpisa, prishlo pa ni nich. Ne bev ne mev. Priznam, najedati me je zachel strah nich ne bodo dali, projekt bo shel po zlu. Mislil sem si: Nemara so prav vsa slovenska kulturna drushtva letos navalila na ta denar in je sredstev zmanjkalo zhe pri chrki B, kje je shele T (Tolmin). Toda shok je sledil v najbolj brutalni obliki, kar jo premore uradnishki um. Bil je udarec v polno, kot bi me pohodil dinozaver. Prishla je poshta (na naslov drushtva, seveda), v njej je bila nasha kuverta z vsemi razpisnimi obrazci vred in dopis, ki ga objavljam v celoti, da bo shoka delezhen she kdo (cheprav resnichno nikomur nich slabega ne zhelim). Takole gre:

 
 
Na vrhu pisma slovenski grb in napis:
 
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA SHOLSTVO IN SHPORT
 
KULTURNO DRUSHTVO LITERARNI KLUB TOLMIN
TRG MARSHALA TITA 8
5220 TOLMIN
 
 
ZADEVA: Vrachilo vloge na javni razpis za sofinanciranje projektov drushtev in zvez v sholskem letu 2005/2006
 
Obveshchamo vas, da je Strokovna komisija za vodenje postopka dodelitve subvencij drushtvom oz. zvezam na odpiranju vlog dne 1.9.2005 ugotovila, da je vasha vloga nepravilno opremljena, saj na kuverti manjka naslov prijavitelja.
V skladu s tochko 7 javnega razpisa za sofinanciranje projektov drushtev in zvez v sh. l. 2005/2006 strokovna komisija vloge ni obravnavala in vlogo vracha prijavitelju.
 
Lepo pozdravljeni!
 
 
Pripravila:
Alenka Pavlovec
 
MASTEN ZHIG
Metka Zevnik
PREDSEDNICA KOMISIJE