Revija SRP 71/72

Bogdan Novak

Za zgodovinski spomin

 

NAREDITE MI TO »DELO« BOLJSHE!

 

Slovenski dnevnik Delo je iz leta v leto slabshi. Pri tem opazham, da je kriza tega chasopisa zelo globoka. Niso slabi samo novinarji in njihovi chlanki, ki so vchasih prava skrpucala, ampak so vedno slabshi tudi uredniki, ki takshne chlanke spregledujejo, hkrati pa so posamezne priloge in rubrike pravo srachje gnezdo, v katerem ni chutiti urednikove roke. Da ne govorim o tem, kako neredno mi dostavljajo ta chasopis, ki ga pogosto dobim shele po sedmi uri, kar naj bi bila skrajna chasovna meja za dobavo narochenega izdelka.

Teh trditev mi ni tezhko dokazati. Vzemimo v resno analizo na prvi strani nakljuchno izbrane shtevilke Dela kar uvodni chlanek:

Tezhave se za republikance in Busha shele zachenjajo ( Delo, 29. 10. 2005, str. 1.)

flesh: “Kot je medijem povedal odvetnik svetovalca predsednika Georga Busha, pa so proti Karlu Rovu podaljshali preiskavo.”

Nejasen stavek. Kdo je Karl Rove? Kdo je svetovalec predsednika Busha? Iz podnaslova sicer izvemo, da je svetovalec Rove, a to mora biti jasno tudi v fleshu. Preiskave se ne vodi proti komu, temvech o kom. Razumljivejshe je:

Odvetnik, ki zastopa Karla Rova, svetovalca predsednika Busha, je povedal medijem, da bodo nadaljevali preiskavo o njegovem klientu.

flesh: “Prvi je obtozhen, drugi osumljen, da sta zavajala v primeru Valerie Palme ...”

Koga sta zavajala? Busha? Dicka Cheneya? Novinarje in s tem javnost? Preiskovalce? Iz prej prebranega je mozhno vse to. Domnevam, da preiskovalce. Torej:

Prvi je obtozhen, drugi osumljen, da sta zavajala preiskovalce v primeru Valerie Palme ...

besedilo, 1. odstavek: “komentator Robert Novak” ...

Kje je Novak komentator? Na nogometni tekmi? Na radiu? Na TV? Pri Timesu?

besedilo, 2. odstavek: “tehnichne malenkosti”...

Pri nas rechemo tehnichne podrobnosti”, za katere sploh ni recheno, da so malenkosti, ker so lahko usodne v takshni preiskavi.

besedilo, 2. odstavek: O Bushu pishe: “Ta je usodni petek prezhivel v virginijskem Norfolku, zaposlen z govorom o terorizmu, a je vseeno rekel novinarjem: »Hvala za mozhnost umika iz Washingtona.«”

Stavek je popolnoma nejasen. Ni razumljivo iz besedila, s chim so mu novinarji omogochili, da se je umaknil iz Washingtona. Pustimo to, da je pravilno slovensko »Hvala, ker ste mi omogochili, da sem se lahko umaknil iz Washingtona«, medtem ko je zapisano srbska oziroma hrvashka besedna zveza.

besedilo, 3. odstavek: “Da gre Scooterju Lewisu res za nohte, so opazovalci v amerishki prestolnici sklenili tisti trenutek, ko si je zachel iskati dobrega odvetnika ...”

Opazovalci seveda niso nichesar sklenili, ker v zadevi ne odlochajo. Pravilno bi bilo, da so sklepali, zasumili, ugotovili itd ...

besedilo, 5. odstavek: V chlanku se nenadoma pojavi neka Valerie Wilson s svojim mozhem in ne vemo, kdo sta, kaj imata z afero Plame, za kakshno preiskavo v Nigru gre in za kakshno vladno stalishche v NY Timesu. Popolnoma nerazumljivo.

besedilo, 6. odstavek: Tu se pojavi neka “Fitzgeraldova preiskava”.

Ne vemo, kdo je Fitzgerald. V nadnaslovu sicer pishe, da je preiskovalec, a nadnaslov spregledash in potem po celem chlanku ishchesh, kdo je to. Vsi drugi, navedeni v chlanku, imajo tudi ime, ne le priimek in funkcijo. Fitzgerald nima ne imena ne funkcije. Chigav preiskovalec je Fitzgerald? Kakshne komisije? Tozhilstva? Sodishcha?

besedilo, 6. odstavek: “V primeru Judith Miller zhe porochajo, da s svojimi delodajalci ishche najboljshi nachin za slovo.”

Iz chlanka ni razvidno, kdo je Millerjeva in kaj ima opraviti z zadevo. Kdo so njeni delodajalci? Zakaj se poslavlja od njih?

Do vseh teh napak prihaja, ker novinarka o zadevi vse ve, njej je vse jasno. Napachno domneva, da so bralci vsak dan sledili njeni zgodbi o preiskavi. Kdor je zadevo zachel shele spremljati, o vsem skupaj nima pojma. Zato je treba vsak dan znova pisati jasno in pregledno, kot da bralec prvich bere o zadevi.

To napako ponavlja novinarka na isti strani v komentarju “Temni oblaki nad Belo hisho”, ko ne pove, kdo je Karl Rove, saj pojem “Bushevi mozhgani” ne pove njegove funkcije. Tudi Busheva prva izbranka za ustavno sodishche nima imena in kdor ni bral prejshnjega chlanka, ne ve, kdo je to. Prava neumnost pa je v tem komentarju v stavku “...da si Irak Sadama Huseina prizadeva za nevarna orozhja, zato ga je treba ustaviti.” Nevarno je vsako orozhje od palice in nozha naprej. Tu gre za orozhje za mnozhichno unichevanje.

Tako bi lahko analiziral celo Delo. Samo na zadnji strani v tej sht. je naslov Ishche se “oche” vohunov. Seveda ni nihche tako nor, da bi iskal samega sebe, pach pa “Ishchejo »ocheta« vohunov”. To je grozljiva klasichna napaka, ki jo omenjajo v vsakem pravopisu, da je raba “Ishche se Ursha Plut” napachna.

Na strani Mnenja Delo zgoraj vselej objavlja dolgovezne, zelo dolge chlanke kar chez pol strani. Kdor ne zna povedati mnenja na dveh tipkanih, naj bo tiho, razen kadar gre za zares nove in zanimive stvari, ki so pomembne za javnost. Bernikov chlanek o akademiji bi sodil v prilogo Znanost, ne na to stran, ker ne pove nich novega, pa she to pove dolgochasno. Hrvat Gjenero, ki mu Delo redno prepushcha polovico te strani enkrat tedensko, zelo perfidno dela reklamo za hrvashko diplomacijo in smeshi nasho. Ne rechem, da ne bi smel povedati svojega mnenja enkrat, a da mu dovolijo pocheti to vsak teden ali na 14 dni (?), je pa le prevech, saj nenehno ob novih dogodkih ponavlja eno in isto tezo, da je nasha diplomacija polna napak, hrvashka pa prebrisana in nas vedno spelje na led. Tudi che bi bilo to res, je neproduktivno.

Sobotna priloga je prevech tematska. Verjamem, da si urednik tako olajsha delo, da narochi na isto temo chlanke vech strokovnjakom, a che mene tista tema ne zanima, nimam kaj brati. Vechinoma so to blazno resne mednarodne in domache politichne in gospodarske teme. A zhivljenjskih zgodb pa ni v Sloveniji in po svetu? Da bi videli, kako ljudje zhivijo? Ko je bil Milharchich dopisnik v ZDA, jih je znal pisati, sem jih z zanimanjem bral. Kot urednik pa jih ne zna zagotoviti za Delo? Ali je zhivljenje samo visoka politika in gospodarska gibanja? Kako se pa znajdejo v tem navadni ljudje? O tem v prilogi skorajda nich. Ali je Boshkovich Delov fosil iz jurskega parka? Ali ga sploh kdo bere? In, za bozhjo voljo, nehajte zhe z obupnimi dnevniki, ki so v 99% dolgochasni. Dnevnik je vrhunska literarna forma, ki jo obvladajo najvechji umetniki. Vsi drugi pishejo povprechne in podpovrechne srednjesholske dnevnike pubertetnikov: “Sem shel, sem videl, sem srechal. Samo razmishljal nisem.”

Knjizhevni listi so poshtni nabiralnik: v njih objavijo, kar kdo prinese. Prvich: v njih ne bi smeli objavljati predstavitev strokovnih knjig: leksikonov, planinskih prirochnikov, slovarjev, celo uchnih prirochnikov itd. To sodi v prilogo Znanost. Naslov priloge je Knjizhevni listi, ne Knjizhni listi! Namenjena je literaturi in zgolj literaturi, s poudarkom na slovenski knjizhevnosti, ne knjigam nasploh! Mladinska knjizhevnost je v KL povsem zanemarjena, cheprav je najbolj uspeshen del slovenske knjizhevnosti! Tudi ni prave literarne kritike, novih knjig skoraj ne predstavljajo. Bralec nima pregleda nad tem, kaj izhaja v slov. knjizhevnosti. Polemik in tematskih pogovorov o knjizhevnosti sploh ni. Urednik mora organizirati sodelavce in jih najti, ne pa chakati, kdo bo kaj prinesel. Najbolj moteche pa je to, da v vsaki shtevilki Knjizhevnih listov prevladujejo pogovori s tujimi avtorji in predstavljanje tujih knjig. Nich nimam proti razgledom po tuji knjizhevnosti, tudi proti predstavitvi tehtnih prevodov ne, a da je v Knjizhevnih listih vech o tuji knjizhevnosti kot o domachi, je neresno, tudi neodgovorno. Vem pa, da je lazhje sedeti na urednishkem stolchku in prevajati chlanke ali delati kompilacije iz tujega tiska, kot iskati nove sodelavce. Malo si oglejte KL, ko jih je urejal she Janez Zadnikar!

Samo poglejte KL z dne 2. 11. 2005! Knjige o madzharski zgodovini (KL, str. 11) ne sodijo v KL, temvech v prilogo Znanost. Zbornik Slovenska Istra sodi v prilogo Znanost! (KL, str. 12). Monografija obchine Lendava sodi na stran Iz nashih krajev, ne v KL. (str. 13). Spomini generala Kranjca niso knjizhevnost, ampak spomini vojaka, ki sodijo v prispevke za zgodovino, torej v prilogo Znanost! V KL pa iz tedna v teden zapravljate prostor za ta chvek in brezzvezno polemiko okoli njega, ali je ta oficir she zhiv ali ne, ali je to bojna ladja ali ne. (str. 13) Chlanek o knjigi Antropologija podobe ne sodi v KL, ampak v prilogo Znanost! (str. 12). Najmanj pol KL zasedajo chlanki o znanstvenih shtudijah, ki nimajo s knjizhevnostjo nikakrshne zveze. Pa ne le to! Kaj dela v KL novichka, da je hcherka Marlene Dietrich (zgodovina filma!) spisala spomine na mamo? Da ne sodi sem, potrjuje urednik rubrike na zadnji strani Svet so ljudje, ki je v isti shtevilki she enkrat objavil isto novico. To pochnete zelo pogosto, da podvajate novice o slavnih ljudeh v KL in na zadnji strani. Ali ne berete chasopisa pred izidom?

Da to ni nakljuchje, dokazuje tudi naslednja shtevilka KL, 9. 11. 2005. Uvodoma je velikanski chlanek o Velikem vinskem leksikonu chez pol strani, ki sodi v prilogo Znanost (kot del poljudne znanosti). Druga, skoraj polovica strani je posvechena pogovoru z venezuelskim pisateljem. Vse lepo in prav, a v celi tokratni shtevilki KL sta samo dve (2) recenziji izvirne slovenske knjige in ena (1) omemba nove slovenske izvirne knjige! Vse drugo s slovensko knjizhevnostjo nima nikakrshne zveze!

Da uredniki ne berejo Dela pred izidom, she posebej tisti urednik, ki je za stran odgovoren, dokazuje Delo 14. 11. 2005, ko je chlanek o vinarstvu in letoshnji vinski letini na 1. strani, vech jih je she na 3. strani. Na 1. strani pishe, da Slovenec popije letno 27 litrov vina, na 3. strani 25 litrov. Na prvi strani trdi novinar, da imamo 16.600 registriranih vinogradov, na tretji jih je le she 16.500. Shef deska (centralnega urednishtva) ochitno chlankov pred izidom ne prebere.

Urednishtvo Dela bi se moralo resno zamisliti nad svojo organiziranostjo. Kje je lektor? Kje je notranja novinarska shola? Kje je mentorsko delo z novinarji? Kje je odgovornost urednikov in novinarjev za slabo opravljano delo? Kje je odgovornost odgovornega urednika za razshlampanost urednishtva? Che se nad tem ne bodo zamislili novinarji, se bo moral zamisliti nadzorni odbor z lastniki. Kot smo slishali zadnjich v televizijskem pogovoru Lada Ambrozhicha z nekdanjim odgovornim urednikom Dela Mitjem Mersholom, narochniki mnozhichno odpovedujejo Delo (okoli 600 odpovedi v jeseni 2005).

Sam ga ne bom odpovedal. Pach pa ga bom she naprej kritiziral z namenom, da bi se kaj spremenilo na bolje.

 
 
Bogdan Novak,
nekoch davno urednik centralne redakcije Dela