Revija SRP 7/8

Rajko Shushtarshich

Za osvezhitev zgodovinskega spomina
institucije RTV Slovenija
UKINJANJE JAVNOSTI RAZISKOVANJA
(Iz Raziskave o raziskovanju, Bilten SShP 51,
Radiotelevizija Ljubljana, Sluzhba za shtudij programa,
marca 1983)

 

UVERTURA V POGREBNI RITUAL BILTENA SShP

 

Uvodoma zhelim rechi, da prav vse, kar se je godilo takrat, se dogaja tudi danes, celo nekateri protagonisti so isti, drugi, ki so zamenjali kljuchne vloge odlochujochih, pa ravnajo enako, po isti logiki mochi, zoper vse argumente in mimo njih, kot da tu velja neka zhelezna navada - logika mochnega medija, in ta je nespremenljiva. Medij ne prenese javne kritike. Skratka, tako kot se je godilo reviji Bilten SShP, bi se danes godilo Reviji SRP, che bi bila odvisna le od institucije RTVS. Zgodovinski spomin nas opominja, da lahko Revija SRP ostane avtonomna le, che se obrani pokroviteljstva medijeve mochi (regulative in cenzure, to je v njihovem jeziku: stiliziranja, retushiranja, krajshanja chlankov in ograjevanja od njih). Opominja nas, da problemsko kritichne revije ni mogoche zaupati niti kljuchnim kadrom medija niti tistim, ki so jim v mediju najlojalnejshi, ki svojo lojalnost móchi izkazujejo tako vneto, da ukinjajo vsako kritiko. Vendar vseeno menimo, da medij javno kritiko in tudi tisto znotraj sebe she kako potrebuje. Zato ne bo odvech, che obnovimo zgodovinski spomin na takratne peripetije. Analogija danashnjim se mi zdi velika. Chas bi zhe bil, da bi tudi odlochujochi v mediju to neprijetnost svojsko mislechih dopushchali, pa cheprav se jim zdi nezaslishana.

 

Najprej nekaj dejstev iz zapisnishke stvarnosti

Iz zapisa sestanka redakcijskega sveta Biltena SShP z dne 22.4.1980

"Kratek pregled shtevilke 1/2, 1980, ki je v pripravi, je podal Lado Pohar z vsebinskimi pojasnili ob vsakem prispevku. Prisotni chlani redakcijskega sveta so povedali svoje mnenje o objavi chlanka Rajka Shushtarshicha. Odsotna chlana Lado Senica in Rado Cilenshek sta poslala svoji mnenji, ki sta prilozheni originalu zapisa, medtem ko trije odsotni chlani sveta (dr. Slavko Splichal, Jozhe Grilc in Sandi Cholnik) niso sporochili svojih mnenj.

Lado Pohar: meni, da bi chlanek (Razmishljanja o ekonomski propagandi na ljubljanski televiziji) objavili v Biltenu s predhodno ograditvijo, s katero bi predvsem opozorili na to, da redakcijski odbor ni bil enotnega mnenja o umestnosti objave tega chlanka, ki je po eni strani izziv, ki se naslanja oz. izhaja iz zbranih raziskovalnih rezultatov, hkrati pa zhe prezentira trditve komaj zastavljene raziskave.

Julka Vahen: dilema je v tem, ali kazhe na tak nachin kritizirati lastno delo oziroma delo lastne hishe. Poleg tega je chlanek nerazumljivo napisan in je stilno zelo tezhek in kot tak po njenem mnenju ni primeren za objavo.

Urban Koder: EP je gotovo predmet in program, ki zasluzhi vechjo pozornost, vprashljiv pa je pristop. Prispevek je primeren kot izziv oziroma povod za kritichno polemiko, vendar z jasno opredelitvijo, da gre za chlanek z avtorjevimi razmishljanji in ne za raziskavo. Meni, da bi prispevek objavili z ograditvijo, kot jo je definiral Lado Pohar.

Milan Merchun: je proti objavi. Prispevek ni raziskava oz. porochilo o njej, ker gre za zbirko kritik, opremljenih s parolami. V bistvu je to cenen novinarski pristop k problemu. Ni proti objavi problema EP (kljub prizadetosti hishe), nachin prichujoche obravnave pa je enostranski, neprimeren in znanstveno nekorekten.

Ing. Peter Mori: je enakega mnenja kot Julka Vahen in proti objavi.

Vida Shrot: prispevek je delo sodelavca nashe sluzhbe, ki je na raziskovalno umesten nachin zdruzhil vechletne podatke nashih rednih barometerskih merjenj (obseg gledanosti oddaj in ocene obchinstva). Chlanek je sinteza zbranih podatkov na vech nivojih in hipotez(ah) novo zastavljene raziskave s podrochja EP. Ker je kritichen, naj objava vzpodbudi polemiko o tej kochljivi temi.

Breda Kostanjshek: prispevek je predvsem chlanek in ne porochilo o raziskavi, cheprav to iz samega prispevka na prvi pogled ni povsem razvidno. Prispevek je avtoriziran in kot tak lahko vzpodbudi k razmishljanju in pomeni shirshi izziv. V kolikor je objava take vrste (polemichnih) chlankov v skladu s konceptom Biltena, je za objavo z ograditvijo.

Tilka Jamnik: je enakega mnenja kot Vida Shrot in Breda Kostanjshek, poleg tega pa meni, da bi bila objava prispevka z ograditvijo, kot jo je formuliral Lado Pohar, primeren povod za odziv drugih avtorjev na to temo.

Rado Cilenshek: Na koncu, kakshen smisel ima prenashati k nam teze zahodnih avtorjev, ki chutijo (ali slutijo) krizo (po)vojne kapitalistichne druzhbe kot krizo pojavov (lahko tudi obrobnih), ne kot krizo sistema? She manj smiselno pa bi bilo to sprevrachati v krizo sistema pri nas. (Zadnji odstavek iz prilozhenega pisma zapisniku. Dat. 21.4.1980)

Vlado Senica: Zadeva - mnenje: Sposhtovani tovarish Pohar, prebral sem chlanek in menim, da bi ga lahko objavili z dolocheno ograditvijo (audiatur et altera pars!). Nasploh je chlanek po stilistichni plati potreben krepke retushe, saj je mestoma pomensko tezhko razumljiv in utegne morebitnega bralca odvrniti od pozornega branja. Lep pozdrav, Vlado Senica. (Prilozheno zapisniku. Dat. 18.4.1980.)

 

Zakljuchek (oz. sklep): Po protestu Milana Merchuna, da bi o objavi tega chlanka glasovali in grozhnji, da v primeru glasovanja v svetu ne bo vech sodeloval, je redakcijski svet sklenil, da se prispevek Rajka Shushtarshicha o EP ne objavi v Biltenu sluzhbe za shtudij programa. Ob tem je bilo she sklenjeno, da se vsem chlanom poshljeta chlanka Zlatka Naglicha in Jozheta Volfanda v presojo s proshnjo, da dajo svoje mnenje o obeh." (Zapisala Breda Kostanjshek)

Zgolj zaradi zanimivosti, kako je delovalo ideoloshko usmerjanje v enomiselnost, v pravomiselnost, zhelim za zgodovinski spomin institucije M.M. ohraniti she pisno mnenje (prilozheno zapisniku) glavnega protiigralca - ideologa M.M. (to je Milana Merchuna), datirano dne 15.4.1980.

 

Tov. Lado

 
 
Zhelel si moje mnenje o objavi chlanka. Ne poznam vsebine vashih razprav, toda po mojem mnenju sploh ni za objavo. Torej niti ne z ograditvijo. K srechi ne poznam avtorja in mi je zato lazhje, z manj obzirnosti, mogoche opredeliti mnenje. Zakaj?

Najprej zato, ker avtor nima svojega stalishcha, pach pa samo kompilira stalishcha z leve in desne in she to na dokaj nespreten nachin. S tem, da pomeshamo prekletstvo in takoj nato nekaj opravichil, nismo naredili nichesar. Avtor ne raziskuje, ne analizira, ne daje pravih izhodishch, niti ne usmeritev. Statistichne ali anketne podatke pomesha s kvazi idejnimi in zatem she s financhnimi. Zelo revno!

Posebno vprashanje je vsebinski pristop. Najprej ali je res mogoche sploshne kriterije za program kar mehanichno uporabiti tudi za oddaje EP? Ali nismo pomeshali jabolk in hrushk? Zatem, ali je res vse, kar avtor uvrshcha pod EP tako enovito? Dalje, ali ni odnos med EP in komunikacijskim procesom zastavljen idealistichno, mehanichno oz. vsaj prevech poenostavljeno? Itd.

Spomnim se Tvoje raziskave in gradiva, ki ga je pripravljal Bogo za razprave v CK. Tam so bili problemi in bila je tudi vsebinska tezha. Tega obchutka pri tem chlanku na zhalost nimam.

Konchno she ena misel. Zdi se mi, da smo prav v zadnjem chasu imeli nekaj odlichnih reklam, ki so naletele na poseben odmev in niso prav nich protisocialistichne. N.pr. reklama za mleko, za papirne vrechke itd. In che zhe hochesh primerjavo s politichnim programom, potem bi n.pr. trdil, da je bilo na TV dolgo chasa vech amerikanshchine v porochanju o Iranu kot v reklamah. S tem seveda ne trdim, da so nashe EP oddaje v celoti dobre, da jih ni mogoche kritizirati, toda ne na tak vzvishen in aprioren nachin in ne z argumenti, ki so "konformni". (Dat. 15.4.1980)

Sem odlochno proti!

Milan

 

Moj takratni komentar v Raziskavi o raziskovanju

Oba chlanka sta v nekem smislu drugachna od chlankov, ki so objavljeni v reviji Bilten SShP. Ta drugachnost je kritichnost do institucije mnozhichnega medija. Ravno kritichnost pa je zelo redek pojav v Biltenu SShP. Chlanom redakcijskega sveta se je moralo zdeti, da kritichnost pomeni "pljuvanje v lastno skledo". Zastavlja pa se she vprashanje, chigava je bila revija? Od raziskovalcev v Sluzhbi za shtudij programa prav gotovo ne. Sled personalne legitimitete revije je vech kot zaznavna.

_______
Moja danashnja opomba (in komentar): Potrebno je opozoriti, da je "kratek pregled shtevilke 1/2, 1980 podal Lado Pohar z vsebinskimi pojasnili ob vsakem prispevku" (v zapisniku je temu posvechen en stavek). Vendar redakcijski svet Biltena SShP ni obravnaval t.im. sprejemljivih chlankov in ni obravnaval koncepta svoje programske usmeritve, temeljito pa se je osredotochil na "negativne pojave", deloval je tako rekoch po obrazcu partijskega sestanka ali ideoloshko cenzurne komisije oziroma predkomisije, ker prava inkvizicijska komisija se bo po tem zheleznem scenariju shele sestala. (Chlanek Zlatka Naglicha Zrno do zrna pa so v Biltenu SShP vseeno objavili, a zdi se, da bolj kot pisni opomin.

Milan Merchun, zopet v svojem zadnjem, to je odlochilnem odstavku svoje ocene (tega chlanka), pravi: "Navedel sem samo nekaj pripomb. Vprashujete, zakaj sem vendarle za objavo. Enostavno zato, ker je kljub vsej neurejenosti prispevka vendarle nekaj oprijemljivih sestavin in za tem ker se je porochevalec ob tem porochilu, kot pravimo 'ponesrechil'. Tisto, kar sam dodaja in kakor dodaja, je pach stopnja njegove raziskovalne usposobljenosti. Morda bi o tem zadnjem razmislil porochevalec sam. Pa brez zamere. Milan Merchun." (Pozneje bomo videli, da avtorju vseeno ni bilo treba "o tem zadnjem razmisliti", ker je vseeno namesto njega razmislila komisija, ki ji je nacheloval M.M.)

 

Iz zapisa sestanka delavcev DERPO z dne 16.5.1980

"Rajko Shushtarshich je ponovno opozoril sodelavce na tezhave okrog publiciranja (svojega) chlanka o EP in chlanka Zrno do zrna (Zlatka Naglicha). Zahteval je, da kolektiv v zvezi s tem sprejme svoje stalishche. Predlagal, da se raziskava interno publicira vsaj v petdeset izvodih (rumene platnice). Skushal bo dobiti strokovno recenzijo. Branko Shibal predlaga strokovne recenzije za vse raziskave." (Zapisnik sestanka delavcev Delovne enote za raziskave programov in obchinstva RTVL z dne 16.5.1980)

________
Moja danashnja opomba: Tokrat je shlo zares. Relativno neodvisnost in javnost raziskovanja bi lahko reshile le she neodvisne recenzije takrat priznanih avtoritet v komunikologiji.

 

Iskanje reshilne bilke, proshnja za recenzijo, za pomoch stroke

Sposhtovani tov. profesor dr. Vreg

"Obracham se na vas s proshnjo za recenzijo prilozhenega chlanka Odmevnost EP oddaj pri gledalcih ljubljanske televizije kot indikator shibkega chlena v komunikacijskem procesu masovnega medija Televizije Ljubljana. Bil sem vash shtudent, kasneje raziskovalec na Inshtitutu za sociologijo in filozofijo (Univerze v Ljubljani), sedaj raziskovalec v delovni enoti za raziskovanje programov in obchinstva pri RTVL.

Prosim vas kot strokovnjaka, izvedenca iz komunikologije, nepristranskega opazovalca masovnega medija, da recenzirate chlanek, ki sem ga nameraval objaviti v Biltenu sluzhbe za shtudij programa RTV Ljubljana, sht. 1-2, leto 1980, vendar se redakcijski svet ni strinjal z objavo. Shtevilka naj bi bila posvechena ekonomski propagandi.

Le v primeru, da vas ne bi prevech obremenil, vas prosim she za recenzijo dveh chlankov, zhe objavljenih v Biltenu SShP RTVL, v shtevilki 1 in 3, leto 1979. (Gre za chlanka: Poti in stranpoti; izstopajocha stalishcha o nadaljevanki kot indikator druzhbenih protislovij ali druzhbenih problemov z vidika komunikacijskega procesa in Kvalitativna analiza vsebine kritichnih zapisov in mnenj o nadaljevanki Poti in stranpoti II v slovenskem tisku. Oba chlanka sta del raziskovalne naloge, ki je bila publicirana v skrajshani inachici kot 31. shtevilki izrednega Biltena SShP RTVL. Celotna raziskava ni bila publicirana, oblezhala je v arhivu DERPO.)

Chutim se dolzhnega, da vam navedem razloge, ki so me pripravili do tega, da vas nadlegujem s proshnjo za recenzijo:

- Delo raziskovalca je po mojem mnenju javno tudi, che ga opravlja v delovni enoti institucije, kot je RTVL. Raziskovalno delo naj bi bilo podvrzheno predvsem strokovni kritiki, recenziji.

- Chlanke, shtudije, raziskave lahko nepristransko recenzira strokovnjak, ki je opazovalec dejavnosti institucije z distance.

- neobjavljanje chlanka in utemeljitev za prepoved objave me strokovno diskvalificira in pomeni blokado javnosti raziskovanja. Vprashljiva pa je tudi smiselnost nadaljevanja analize ali raziskave, che sta pristop k raziskovalnemu problemu oziroma njegova opredelitev zgreshena.

- Zhelim strokovno rehabilitacijo le, che jo zasluzhim in vas prosim, da v tem primeru, che se boste za recenzijo odlochili, uporabite she posebej strog kriterij.

Navajam she nekaj karakteristik omenjenih chlankov, ki so po mojem mnenju (poleg nivoja mojega osebnega dometa v raziskovanju, mislim na lastno nesposobnost oziroma sposobnost) privedli do osnovnih nesporazumov ali bolje krizhanja interesov med raziskovalcem in uporabniki oziroma narochniki analiz:

- Kot raziskovalec sem toliko navajen reflektirati konfliktnost raziskovalne vloge in nachin, kako jo opravljam, da nesporazum ni presenechenje. Neizbezhnosti konflikta sem se zavedal vnaprej. To navajam zato, da bi poudaril, da so stalishcha, ki jih zastopam, premishljena in reakcije prichakovane, s tem pa odgovornost zavestna.

- Chlanek sem skushal to pot napisati v obliki eseja. Pod tem razumem poljudnejsho formo izrazhanja, ki pa vendarle temelji na temeljitem razmishljanju in preuchevanju raziskovanega problema.

- Chlanek je to pot izrazito angazhiran, vrednotno izhodishche do problema je nedvoumno opredeljeno in po mojem mnenju konsekventno izpeljano. Chlanek ima torej namen aktualizirati problem ekonomske propagande na televiziji v strokovni in shirshi javnosti, provocirati nasprotnike take vrednotne opredelitve in vzpodbuditi somishljenike. Zato chlanek namerno vsebuje apele ("parole"), torej tehniko vsake propagande in protipropagande.

- Chlanek je pisan za revijo, ki je deklarirana tudi kot strokovno teoretska revija in je namenjena tudi shirshemu obchinstvu, ki ga zanimajo aktualna vprashanja radijskega in televizijskega medija, predvsem RTVL.

- Chlanek razgrinja problem, ga formulira, hkrati pa nakazuje, da je za njim neka vednost (oziroma nevednost), neka analiza problema, neka raziskava, ki je v teku, in shele ta raziskava naj bi skushala osvetliti bistvo raziskovalnega problema - strukturiranje in uporabo vrednot v EP sporochilih.

- Chlanka in raziskavi, vkljuchno z raziskavo o EP sporochilih, ki sem jo prekinil, razumem le kot enega od poskusov in dilem, kako prodirati v analizo sporochil medija, da bi sluzhba opravichila svoj naslov "raziskovanje programov in obchinstva".

- Osnovna tezhava raziskovalca v praksi, v okviru neke mochne institucije pa je, kako presechi strah pred netoleranco, se izogniti jasno usmerjenemu programatizmu interesov, se izogniti samokontroli ali avtocenzuri. Slednje je po mojem mnenju odlochilni predpogoj, da raziskovalec razvija svoje orodje, to je pravico do mishljenja in s tem tudi pravico do zmot, do napak. Te zmote pa naj bodo javno obravnavane.

- Ne chudim se, che se programski sodelavci zelo identificirajo s svojo institucijo, s svojo redakcijo. Menim pa, da je dolzhnost raziskovalca, da opazuje, analizira problem z vidika celotnega komunikacijskega procesa.

- Vsekakor so osnovne ovire za mogochost in nemogochost raziskovanja za uporabnike v tem, da se to podredi dominantnim interesom posameznih redakcij. To vam pishem, ker me je raziskovalna praksa ali bolje vnema zhe dvakrat izvrgla iz raziskovalne institucije (ISF), na sedanjem oddelku pa nisem prav dalech od tega koraka.

- Prvi chlanek, ki sem ga objavil v Biltenu, je bil neopazhen, cheprav je bil po mojem mnenju najbolj problematichen, bil je kritichen in izvedba modela je temeljila predvsem na dokaj nezanesljivih indikatorjih (vrednotnih orientacij), to je stalishchih shirshih udelezhencev umetnishkega procesa o televizijski nadaljevanki. Interpretacija pa je izpostavila konflikt med politichnim in kulturnim subsistemom.

- Za drugi chlanek sem bil v TV hishi celo pohvaljen. Bil je kritichen do "krvnih sovrazhnikov" programskih delavcev, to je televizijskih kritikov. No, nanj je reagiral (zadeva niti ni tako pomembna zame osebno, navajam jo bolj kot zanimiv primer) predstavnik kritikov v dnevnem chasopisu Dnevnik.

Na hitro je opravil s kritiko chlanka, kot da gre za filmsko kritiko, me okarakteriziral za znanstvenika vazala, ki se je prodal instituciji, njenim interesom.

- No, tretji chlanek pa je bil kritichen za EP redakcijo, do EP sporochil in obraza celote sporochil TV Ljubljana v ocheh njenih gledalcev. Za ta chlanek je redakcijski svet revije sklenil, da se ne objavi. (Zapis sestanka redakcijskega sveta Biltena SShP vam poshiljam v prilogi, ker je to sedaj veljavna strokovna ocena chlanka.)

- Zdi se mi, da je prav, da she utemeljim, zakaj v chlanku uporabljam nekatere propagandne trike ali parole kot npr. "onesnazhevanje psihe gledalcev", torej sredstva, ki so osnovno orozhje vsake propagande, uchim se seveda pri ekonomskih propagandistih. Zoper hipertrofirano ekonomsko propagando je po mojem mnenju smiselno uporabiti le isto orozhje, to je protipropagando. Ravno v te elemente chlanka ni mogoche vnesti znanstvene korektnosti. Tako je to po mojem mnenju, vendar pa tega ni v interpretaciji podatkov, she posebej che gre za podatke, ki so zhe bili objavljeni v izrednih biltenih, to je publikacijah nashe delovne enote.

Mislil sem, da je prav, da sem vam skushal opisati svoje poglede o shirshem ozadju spora. Menim, da v njem sam chlanek niti ni tako bistven in da gre (za shirshi problem) za mogochost in nemogochost raziskovanja komunikacijskega procesa v okviru institucije masovnega medija. Vsekakor je tudi to le moje hipotetichno stalishche. Che pa je le kaj resnichnega na njem, potem je to razsezhnejshi problem, kot le problem neobjave nekega chlanka.

S sposhtovanjem
Rajko Shushtarshich

Ljubljana, 28.5.1980

 
______
Moja takratna opomba, natisnjena v Raziskavi o raziskovanju: Milenko Vakanjec, televizijski in raziskovalni kritik, ki ga omenjam v pismu prof. dr. Francetu Vregu predvsem zato, ker ima talent za razkrinkovanje "znanstvenikov vazalov, ki se prodajo instituciji", je med tem iz svobodnega kritika postal redno zaposlen urednik III. radijskega programa.
 
______
Moja poznejsha opomba: Profesor Vreg ni odgovoril in ni napisal nobene zaproshene recenzije. Torej je bila ta igra zaigrana, zgubljena.

Moja danashnja opomba (in komentar): Ochitno je bilo, da tovarishi (cenzorji) chlanka niso razumeli, stilno je bil pretezhak in nikakor ga niso mogli ideoloshko klasificirati. Kaj bi jim lahko rekli na CK, che bi ga objavili? (V 80-ih letih je neposredna koordinacija medija po CK ZKS popushchala, nostalgija po njej pa je bila na mediju mochi razumljiva, kadrovska selekcija na mediju je bila she nekoliko bolj skrbna kot v kaki navadni instituciji, medij RTV je bil institucija posebnega druzhbenega pomena. Pomenskega odtenka - kontrapukta v apelu chlanka Naredite mi to reklamo socialistichno (!) pa tovarishi ochitno niso mogli deshifrirati. Chlanek pa vseeno le ni bil tako slab, saj je bil vechkrat objavljan, kot so si takrat njegovi cenzorji lahko mislili.

1. Razmishljanja o ekonomski propagandi na ljubljanski televiziji, chlanek, revija Problemi, sht. 7, 1980, Ljubljana, p 77-80. (Prvi del obsezhnejshega prispevka o Vrednotnih orientacijah EP na RTVL)

2. Razmetavanje sredstev in raziskovalnih mochi, chlanek, revija: Obveshchanje in odlochanje, sht. 4, 1981, Ljubljana, p 55-57. (To je isti chlanek, le da je bil vkljuchno z naslovom obdelan ali obstrizhen ali prirejen za potrebe te revije, njenih cenzorjev. Takrat je bil to povsem obichajen postopek.)

3. Vrednotne orientacije ekonomske propagande, chlanek, revija: Problemi, sht. 9-11, 1984, Ljubljana, p 156-164. (To pa je bil drugi del oziroma nadaljevanje Razmishljanja o EP na LTV.)

4. Razmishljanja o ekonomski propagandi na ljubljanski televiziji, chlanek, zbornik: Gledanje na daljavo, Recepcija televizije na Slovenskem - Slovenski gledalishki in filmski muzej Ljubljana, 1993, p 148.

5. Iz Vrednotnih orientacij ekonomske propagande, v poglavju Legitimnost narochnine za radiotelevizijo in vrednotna orientacija medija, Revija SRP 3/4, 4/1994, p 100-115. (Oba chlanka skupaj v le nekoliko skrajshani inachici, le da je to skrajshavo to pot opravil avtor sam.)

Kot avtorju takratnega chlanka, se mi danes po shtirinajstih letih zdi, da v chlanku o Vrednotnih orientacijah ekonomske propagande ni kaj popravljati, vrednotne orientacije EP so po mojem mnenju bile nadideoloshko dojete in prezentirane. Rechi pa je treba, da takrat, v zachetku 80-tih let, raziskovanje vrednot in vrednotnih orientacij ni bilo ravno vsakdanja rech. Vendar tudi dandanes klima za avtonomno in she posebej alternativno raziskovanje vrednot in vrednotnih orientacij ni kaj dosti ugodnejsha. Menim, da se odnos do dominantnih propagand v mediju (ekonomske in politichne) v bistvu ni spremenil, spremenila se je le idologija in zamenjale so se ideoloshke komisije in njih zrenje.

 

Epilog

 
 
Razvrednotenje raziskovalnih rezultatov vodi do ukinjanja javnosti raziskovalnega dela

Zakljuchni udarec ne le javnosti raziskovanja ampak raziskovanju medija in njegovih vsebin (programov) pa je tako kot se spodobi, zadala prava ideoloshka komisija. Poznavalcem takratnega delovanja komisij bo dokument razviden, kljub temu, da v njem mrgole neresnice in nesmisli, ostali pa se bodo morali malo potruditi, da bi razbrali ta tenkochutni ritual institucionalnega izlochanja. Vsekakor pa se mi zdi zapis vreden, da ga ohranimo za zgodovinski spomin.

 

Porochilo ideoloshke komisije

RADIOTELEVIZIJA LJUBLJANA
VODSTVO IN KOORDINACIJA

DELAVSKEMU SVETU DSSS

ZADEVA: porochilo komisije

DS DSSS je imenoval komisijo v sestavi: Evgen Ivanc, Rado Cilenshek in Milan Merchun z nalogo, da pregleda porochila o opravljenem delu raziskovalcev: R. Shushtarshicha, B. Shibala, Z. Naglicha ter pripravi predlog vrednotenja njihovega delovnega prispevka za I. tromesechje 1981.

1. komisija glede na sklep DS DSSS ni ponovno preverjala ali je v skladu s pravilnikom, da vrednotenje opravi nekdo izven njihove delovne enote. Pri tem opozarja tudi na tochko 3. drugi odstavek porochila komisije z dne 18.5.1981.

2. Porochila o delu so zelo razlichno dokumentirana in sicer je R. Shushtarshich prilozhil raziskavo, B. Shibal opisno porochilo. Z. Naglich naslove del, ki naj bi bili porochilo.

3. Nachin delovanja DE Raziskovanje programov in obchinstva je tak, da ochitno terja poseben sklep DS DSSS. DE vsako leto predlozhi program svojega dela. Ta program se na razlichnih nivojih v DO RTV verificira. V praksi pa se od tako sprejetega programa odstopa in delavci DE si sami izbirajo delovne naloge in to ne kot dopolnilo sprejetemu programu, pach pa kot zameno tega programa. Tako zamenjan program dela se smatra kot sprejet, che mu v DE ni nihche nasprotoval.

Zato je potrebno po nashem mnenju ugotoviti naslednje:

a - nachin dolochanja delovnih nalog mimo sprejetega programa dela DE predstavlja popolno samovoljo posameznih raziskovalcev in DE kot celote; vsaka sprememba programa dela bi morala prezhiveti enak postopek, kot je potreben za letni program dela; samo ob takem postopku je mogoche uveljaviti razlichne spodbude posameznih delavcev DE;

b - pri sprejemanju programa dela in dolochanju novih nalog je uvedena nevzdrzhna metoda dolochanja potrebnega chasa za izvedbo naloge. Tako je na primer prvotno potrebno za nalogo Shushtarshicha dve leti, pozneje pa le sedem mesecev;

c - nevzdrzhna je metoda, da delavec DE najprej opravi raziskavo po letnem programu dela, zatem zachne delati raziskavo, ki naj bi bila kritika prve raziskave.

4. Nevzdrzhna je praksa, da delavec DE lahko sam sebi zada kot delovno nalogo, raziskavo, kot je to primer B. Shibala v zvezi z nalogo Mnozhichno komuniciranje in njegovo raziskovanje, jo razglasi za "imanentno teoretichno" in porabi dva meseca za pregled in shtudij ustrezne literature (porochilo o delu za obdobje I - III 1989). Pri tem seveda ni sporno, da je za tako "raziskavo" potrebno veliko branja in izvlechkov, pach pa je sporna potreba takshne sploshne in zhe vechkrat opravljene naloge v DE RPO RTV Ljubljana.

5. Naglich je v treh mesecih pripravil za javnost dostopen en izdelek, obsegajoch eno tipkano stran. Shest tednov pa je v tem tromesechju porabil za zbiranje podatkov za tov Shetinca (op. mgr. Lenarta Shetinca - direktorja in gl. urednika radijskih programov), pri chemer je bil dolochen interni rok 15. januar 1981, pozneje pa je bil ta rok 1. aprila podaljshan na 15. april. Tega dela komisija ni mogla presojati, DS DSSS pa si lahko oskrbi mnenje direktorja radijskih programov, ki ga Z. Naglich navaja kot narochnika.

6. K porochilu vseh treh sodelavcev so dodani komentarji, ki so zhaljivi in jih ni treba jemati v obzir.

 

 

SKLEP
 
 
Na osnovi predlozhenega gradiva s strani vseh treh chlanov DE je po nashem mogoche ugotoviti:

a - da v DE vlada precejshen nered in si delavci dodeljujejo dela in roke po svoji volji,

b - sistem evidence in kontrole je skrajno pomanjkljiv,

c - glede na predlozhena porochila o delu je bila ocena dela po nashem mnenju v skladu s pravilnikom in vech kot prizanesljiva,

d - delavcem DE raziskovanje programov in obchinstva pa glede na to, da ocena za tri mesece ni bila sprejeta v skladu s pravilnikom, ne bi smeli izplachati celotni OD in to toliko chasa, dokler do ocene ne pridejo.

Mimo temeljne naloge, ki jo je DS DSSS poveril komisiji pa sodimo, da bi bili v DE RPO potrebni takshni ukrepi, reorganizacija in kadrovska zasedba, ki bi skupaj zagotavljali delo enote po dogovorjenih in usklajenih programih. (Datum 16.6.1981)

Evgen Ivanc l.r.
Rado Cilenshek l.r.
Milan Merchun l.r.
 
 
______
She moj takratni komentar v Raziskavi o raziskovanju:
Takega nerazumevanja raziskovanja, kot se je primerilo komisiji DS DSSS za pripravo predloga vrednotenja delovnega (raziskovalnega) prispevka za I. tromesechje 1981, miselnost raziskovalca skoraj ne more dojeti. Ochitno pa postaja, da se raziskovalni enoti dogajajo hude stvari vsakokrat, kadar jo obravnavajo kakshne posebne komisije. Te komisije ne delujejo z raziskovalnih izhodishch, kakrshne si raziskovalci zamishljajo. Konflikt med raziskovalno in administrativno vlogo se bolj ali manj aktualizira. V tem dokumentu so namrech zhe dani prvi namigi za takojshnje ukrepe, od teh je predvsem pomemben "takojshen ukrep reorganizacije". Zhe samo imenovanje tako visoke komisije za tako nepomembno vprashanje (z vidika institucije medija mochi) opozarja, da ni shlo le za nepomembni del osebnega dohodka treh mesecev treh raziskovalcev. Razumeti je moch, da je z reorganizacijo mishljena taka nezasedba oziroma "zasedba kadrov, ki bo zagotavljala delo enote po dogovorjenih in usklajenih programih", ki jih (mimogrede) ni. (Kasneje po letu 1981 se je namrech izkazalo (na Sodishchu zdruzhenega dela), da raziskovalni programi sploh niso bili potrebni, jih uradno sploh ni bilo, oz. niso bili sprejeti.

Opozoriti je she treba, da je v raziskavi Administrativno raziskovanje mnozhichnih medijev (R. Shushtarshich, B. Shibal, P. Ocepek), ki jo je komisija ocenjevala, zhe podana ne le kritika raziskave Radio Koper 1980 (S. Obranovich, R. Shushtarshich, P. Ocepek, Z. Naglich), ampak tudi kritika uradnishkega razvrednotenja raziskovanja. Predvsem pa je v raziskavi opisana degeneracija raziskovalne metode, take, ki razveljavi empiricistichne podatke osnovne in pretezhne dejavnosti raziskovalne enote.

______
Moj kasnejshi komentar: Resnici na ljubo je danes treba rechi, da je bil moj stil svobodnega javnega izrazhanja res jedek, vendar tak je shele postal, potem ko sem obupal, da bi bilo v instituciji mochi - M. M. sploh mogoche vzpostaviti komunikacijo med odlochujochimi in raziskujochimi. Malo sarkastichno zabaven stil pa je bil v mojem izrazhanju nameren (ali vsaj nameravan), da bi morda le premamil kakega zdolgochasenega bralca, da bi ga vseeno seznanil s sicer dolgochasnimi ali vsaj zapletenimi in nerazvidnimi problemi medija mochi, takimi, ki so sicer v javnosti manj znani.

 

Epilog pa je bil tak: sledila je reorganizacija raziskovalne enote, njen izbris iz razvida raziskovalnih organizacij, ukinitev javnosti raziskovanja, to je ukinitev Biltenov SShP. Bilten 51, Raziskavo o raziskovanju pa je doletela she posebna chast, bila je she dodatno disciplinsko obravnavana kot verbalni delikt, kot hujshi disciplinski prestopek. Trije komisijsko pregledani in ocenjeni raziskovalci pa so se znashli v hudih shkripcih, dva na teletekstu, eden pa na cesti oz. kot udelezhenec (stranka) na Sodishchu zdruzhenega dela v Ljubljani.

Milan Merchun je zopet radikalno ochistil raziskovanje na RTVL (nepravomislechih raziskovalcev), kot je to storil zhe lata 1968 z ukinitvijo prvega raziskovalca na RTVL - Egona Tomca. Zgodovinski spomin Revije SRP je to zabelezhil v sht. 1/2, 1993 (v Prispevku k Raziskavi o raziskovanju: Iz zapushchine Egona Tomca - prvega raziskovalca na RTVL - Alenke Puhar).

 

Zakljuchna (morda malo prevech poduchna) opomba

Poduk za Revijo Srp, za razumevanje zavrachanja vsakrshne pobude in za nemozhnost vzpostaviti kakrshnokoli komunikacijo z vodstvom RTV Slovenija o minimalnem sozhitju, je v tem prichevanju zgodovinskega spomina predvsem v poskusu razumevanja pravomishljenja ali enomishljenja ali istomiselnosti. Zastavlja se nam vprashanje, ki ga drugache mislechi tezhje razumemo, zakaj so se celo tisti chlani redakcijskega odbora, ki so bili za objavo drugachnega (po njihovem mnenju problematichnega) chlanka tako vneto ograjevali od njega. So za objavo, vendar "za objavo z ograditvijo", ali "da bi ga lahko objavili z dolocheno ograditvijo (audiatur et altera pars!)", "da bi bila objava prispevka z ograditvijo, kot jo je formuliral Lado Pohar, primeren povod za odziv drugih avtorjev na to temo", ali kot pravi sam Lado Pohar "da bi chlanek objavili v Biltenu s predhodno ograditvijo, s katero bi predvsem opozorili na to, da redakcijski odbor ni bil enotnega mnenja o umestnosti objave tega chlanka".

Strah, da bi jo lahko dobili po glavi od CK-ja, gotovo ni zanemarljiv, ta lahko razlozhi marsikatero konstruktivno naravnanost in samonaravnavanje na pravilno mishljenje, vendar to ne more biti vse. Zdi se mi, da je navada enomiselnosti tako zakoreninjena, da se je posamezniki, razen redkih izjem, ne zavedajo vech. Drugachen ("problematichen") chlanek deluje na njih iz navade tako, kot da bi se oni morali strinjati z njim. (Z njegovo vsebino.) Dopuste ga lahko le v primeru, ko se od njega (to je, od nepravomiselnega prispevka drugachnega avtorja) jasno in nedvoumno ograde.

Sodelavci Revije SRP in urednishtvo si zhele, da bi kolikor je le mogoche, odpravili staro navado pravomishljenja in enomishljenja. Od drugache mislechih se ni treba prav nich ograjevati, ker je demokratichno izhodishche ravno nasprotno (in taka je tudi nasha dejanska urednishka praksa), namrech, da je drugachemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna. Che pa je kdaj treba posebej poudarjati skupno stalishche do neke zadeve, problema v nashem mishljenju in ravnanju, potem so razhajanja in posebni odtenki povsem samoumevni in dobrodoshla variacija za pozhivitev monotonije, ki kaj hitro lahko postane zhelezna navada, logika mochi ali miniideologija.

Ne prichakujemo torej, da se bodo odlochujochi in lojalni v mediju mochi RTVS strinjali s chlanki in prispevki sodelavcev Revije SRP. Naj se kar zgrazhajo nad njimi. Ni pa se jim treba od njih ograjevati, ker je to le izkazovanje oziroma podaljshevanje preteklega enomishljenja. Vendar eno kritichno, celo ekstremno kritichno revijo, ki ne mara cenzure in avtocenzure in se ne ograjuje od tekstov svojih sodelavcev, pa bi na RTVS vseeno lahko prenesli. Samo za toleranco gre.

 
_________
Bibliografija:
Raziskava o raziskovanju, Ali je raziskovanje komunikacijskega procesa v instituciji mnozhichnega medija mogoche?, Bilten SShP 51, 1983, knjiga - Tiskarna RTVL, Ljubljana, p 107 /avtor/
Izvirno gradivo - Izbrani dokumenti o dejstvih (dokumentarna priloga Raziskave o raziskovanju), Bilten SShP 51/III, 1983, Ljubljana, p 196; /dokumentarist - avtor/

 

V Ljubljani, novembra, 1994