Revija SRP 7/8

Miha Remec

Za osvezhitev zgodovinskega spomina
institucije RTV Slovenija

Pismo Dushanu Dolinarju - direktorju na TVL

 

Dragi Dushan,

 

oprosti, da se tako rekoch chez ulico, oglasham pisno. Vendar se mi zdi, da ti bom lahko v pismu najlazhje pojasnil, kaj mi lezhi na srcu. Obracham se nate predvsem zasebno in ne prichakujem posredovanja v zadevi, ki se mi je primerila v sodelovanju z dramsko redakcijo televizije. Mislim pa, da te bo kot vodilnega chloveka TVL zanimalo, kako sem kot ustvarjalec dozhivljal prvi stik s televizijskim medijem.

Na kratko, na razpis nagradnega natechaja za TV drame in nadaljevanke v letu 1976 sem poslal besedilo Odpoklic iz orbite. Tema (drame) je bila izrazito znanstvenofantastichna in sem jo poslal le kot poskus, che bi nemara le vzbudila zanimanje, saj je (ljubljanska) televizija prav tedaj predvajala zastarele in slaboumne znanstvenofantastichne filme amerishke in celo romunske! izdelave.

 

Besedilo je bilo napisano na hitro in bolj kot osnutek. Zato sem bil veselo presenechen, da je to delo zhirija predlagala za odkup. Z nadaljnjim potekom zadeve sem bil zelo zadovoljen, saj je kazalo, da gre za zelo korekten odnos do ustvarjalcev. (a) Takoj, ko sem poslal na TV chetrto kopijo dela, me je povabila tovarishica Nina Souvanova na pogovor o nadaljnjem delu, katerega se je udelezhil tudi tovarish Primozh Kozak. Oba sta mi povedala (posredovala svoje) stalishche do dela, oba izrazila zainteresiranost, da bi igro dramaturshko in vsebinsko izdelal, na kar sem pristal in posebej prosil, da bi pri tem u(o)stvarili shirshe sodelovanje.

Kmalu po tem dogovoru, 23.12.1976 sem prejel v podpis pogodbo o avtorskem delu in nato tudi trideset odstotkov honorarja, kar sem imel za znamenje, da je zadeva stekla zares. Ponovni sestanek s tovarishico Souanovo in tovarishem Kozakom sem imel 19. januarja 1977. Tega sestanka se je udelezhil tudi tovarish France Arko, shtudent ARTF (AGRFTV), ki naj bi mi pomagal kot dramaturg. Obenem smo se dogovorili za osnovni koncept igre.

Sledilo je naporno in z moje strani korektno delo na besedilu omenjene televizijske igre. Izdelal sem dve inachici sinopsisa, ki smo ju obravnavali 9. marca s tovarishem(a) Kozakom in Arkom. Z nekaterimi predrugachenji fabule, za katero smo se dogovorili, sem oba sinopsisa 13. marca oddal na naslov tovarishice Souvanove, ker je osebno kljub nekajkratnemu iskanju nisem mogel dobiti.

Od tu naprej se je zadeva zachela jaloviti. Tovarish Arko mi je 8. aprila sporochil, da sta imela s tovarishem Kozakom sestanek s tovarishico Souvanovo in da je sinopsis sprejet za nadaljnjo obdelavo. Zdelo se mi je sicer chudno, da kot avtor pri tem pogovoru nisem sodeloval, vendar se nisem prevech vznemirjal, ker sem bil preprichan, da bi me ob kakshnih resnejshih pomislekih dramaturginja TV obvestila.

Tako sem se torej lotil pisanja TV igre, ki (kar) je bilo vse prej kot lahko. Drzhal sem se chasovnega roka v pogodbi in oddal rokopis 27. junija 1977 neki tovarishici v dramski redakciji, ker je bila tovarishica Souvanova na dopustu.

Sledilo je obdobje molka. Ker nimam navade nadlegovati, sem potrpezhljivo chakal, cheprav je v pogodbi zapisano, da od izrochitve dela TVL do konchne odlochitve, ali delo ustreza ali ne, ne sme pretechi vech kot shestdeset dni. Naposled sem 26. septembra 1977 le telefonichno vprashal tovarishico Souvanovo, kaj je z besedilom. Povedala mi je, da she ni prebrano, da pa bo sklicala sestanek in me o izidu obvestila.

Tako sem 1. decembra 1977 dobil pisemce s shtirimi tipkanimi vrsticami, v katerem mi tovarishica Souvanova sporocha, da besedilo Tv igre Na robu sonca "tako tematsko kot po sporochilu odstopa od nashih programskih smernic in hotenj in ga zato nikakor ne moremo uvrstiti v nasho produkcijo".

Dramska redakcija TV ima vso pravico delo odkloniti, vendar bi morala po mojem mnenju svoj sklep avtorju bolj tehtno pojasniti. Tema omenjene igre je bila namrech zhe od vsega zachetka jasna, sporochilo -prav tako. Che ne prej, bi morali pomisleke o tem povedati zhe po oddaji sinopsisa in potem bi pach ne delal zaman, saj trideset odstotkov honorarja ne oddtehta skrajnega omalovazhevanja avtorja in njegovega dela. Zhal se je po vsem tem moje prvotno odlichno mnenje o odnosih TV do ustvarjalcev precej spremenilo.

Zadevo bi lahko razpihnil v chasopisih, vendar mislim, da to ne bi imelo (zheljenega) uchinka, sploh pa se na Slovenskem vse preradi javno obdelujemo. Zato naj to ostane med nami.

Lepo te pozdravljam
Miha Remec

V Ljubljani, 12.12.1977

 

_______
Komentar urednishtva Revije SRP

Pri Reviji SRP smo veseli, da v tej shtevilki revije lahko objavljamo TV igro Mihe Remca Na robu sonca, cheprav svojim sodelavcem ne moremo izplachati avtorskih honorarjev, ki jim po vsej oz. vsaki logiki pripadajo (razen po logiki oz. milosti drzhavne kulturne institucije MIK RS). Nasha alternativna revija, ki izhaja zhe tretje leto, ne dobiva subvencije MIK in nima nobenih sredstev za plachilo avtorskih prispevkov, prejema le subvencijo Open Society Fund - Slovenia za stroshke tiska. Zato v Reviji SRP sodelujejo le avtorji, ki se odrekajo honorarjev za svoje avtorske prispevke. Veseli smo vsakega dobrega nekompromisnega (kritichnega) prispevka na temo mochnih medijev.

Menimo, da je zelo prav, da se je Miha Remec odlochil, da nam dovoli tudi objavo tega pisma. Pismo namrech ilustrira enega nashih problemov, ki ga venomer raziskujemo: kako mogochna institucija in mogochni administratorji v njej ravnajo z ustvarjalci. To je bilo mogoche in je she vedno mogoche ravno zato, ker se avtorji med seboj ne poznajo dovolj. Skoraj vsak ustvarjalec si misli, da se je to pripetilo le njemu in naj torej ostane med njim in institucijo. Poslanstvo (ali skromneje recheno naloga) rubrike Za osvezhitev zgodovinskega spomina institucije RTV Slovenija je, da ustvarjalci zvedo, da nekateri mislijo o tem perechem problemu vechnega boja med administratorjem - uradnikom in individuumom - ustvarjalcem. Mnogi med slednjimi so namrech v zelo podobnem polozhaju, ne da bi vedeli drug za drugega. To je torej eden od nachinov, da rechejo instituciji, da vseeno so.