Revija SRP 69/70

Rudyard Kipling

 

VAMPIR

 

Bil je norec in je z molitvijo chastil

(prav kakor ti in jaz)

cunje z okostjem in klobchichem las

(za vechino nemarna zhenska),

a norec jo je klical moj srchni okras

(prav kakor ti in jaz)!

 

O, v pust nich nasha leta in solzé,

in delo nashih glav in dlani

pripada zhenski, ki nichesar ne ve

(in zdaj vemo, da sploh ne more vedeti)

in nichesar razumela ni!

 

Bil je norec in je vse zapravil,

(prav kakor ti in jaz),

chast in vero in trdnost namer

(pa to niti ni bil dame konchni namen),

a norec pach sledi svoji naravi

(prav kakor ti in jaz)!

 

Oh, zgubljen je nash trud in nash raj,

in nashi chudoviti nachrti vsi

pripadajo zhenski, ki ni vedela, zakaj

(in zdaj vemo, da sploh ne more vedeti, zakaj),

in nichesar razumela ni!

 

Norec je bil do gole kozhe obran

(prav kakor ti in jaz),

razgaljen, ko ga je ona vrgla stran

(a to se iz njenega spomina zhe gubi),

tako del njega zhivi, vechinoma pa zhiv ni

(prav kakor ti in jaz)!

 

In to ni sramota in kazen ni,

te zhgochega zhela sledi –

jasno je, da ni vedela, zakaj

(saj, naposled, sploh ne more vedeti, zakaj),

in nikoli nich razumela ni!

 

Iz angleshchine prevedel Ivo Antich 

 

 

RUDYARD KIPLING (Bombay, 30. 12. 1865 – London, 18. 1. 1936), angleshki pisatelj in pesnik; otroshtvo v Indiji, oficirska shola v Angliji, od 1883 novinar v Indiji, potovanja po Japonski in Ameriki, od 1900 knjizhevnik v Angliji, nobelovec 1907. Mojster novele, izjemen poznavalec Indije, njenih ljudi in zhivali (popularna Knjiga o dzhungli), zlasti ga zanima zhivljenje tamkajshnjih Anglezhev; zagovornik britanskega imperializma in vojashtva, katerega pogum in obchutek dolzhnosti dviga nad orientalsko meditativno otrplost. Njegova poezija je zaradi patetichnosti in sentimentalizma v senci njegove proze, cheprav je izbrane pesmi pripravil sam T. S. Eliot (1941 – patriotska vrednost med drugo svetovno vojno); pesmi so formalno korektne, retorichne, vechkrat ritmichno uchinkovite, tu pa tam je kakshna zanimivejsha she danes, kljuchna je vsekakor Vampir, napisana v letu izida Stokerjevega romana Dracula (1897); oboje pomembno za zachetke filma in sploh za zasnovo enega najbolj znachilnih filmskih likov. Kiplingova pesem o »zhenski varianti« vampirja, kakrshna je istega leta upodobljena tudi na sliki Vampirka angl. slikarja Philipa Burne-Jonesa (sin bolj znanega Edwarda), je bila navdih za film Bil je norec (A Fool There Was, 1915; naslov po zachetnih besedah prvega verza), v katerem se pojavi t. i. »vamp« kot lik femme fatale. Kipling je napisal tudi pesnitev The Ballad of East and West (1889), katere prvi verz je »nachelna deziluzija« kakrshnekoli idile med Zahodom in Vzhodom (»Oh, East is East, and West is West, and never the twain shall meet«). V kontekstu zahodne tradicije je Vzhod v funkciji »charobno privlachne« (zhenske) nevarnosti; v filmu Bil je norec je kot »vamp« nastopila amer. igralka Theda Bara, katere psevdonim je anagram iz »arab death« arabska smrt, ta pojem pa ima danes izrazito teroristichen (asasinski) prizvok.

(izbor in opomba prev.)