Revija SRP 69/70

Lev Detela
 
Chitalnica
 
CELOVSHKO LITERARNO TEKMOVANJE
ALI CHLOVEK, NE JEZI SE!
 

26. junija so se v Celovcu konchali 29. tekmovalni dnevi nemshke literature. Zhe od zachetkov v letu 1977 potekajo po strogo dolochenih pravilih, ki so dozhivela le manjshe spremembe. Osemnajst avtorjev (letos le sedemnajst, ker so Dunajchanko Gabriele Petricek neposredno pred zachetkom izkljuchili iz tekmovanja, saj je tekst, ki naj bi ga prebrala, objavila zhe pred tekmovanjem) se s tridesetminutnim branjem she neobjavljenih nemshkih tekstov vsakich poteguje za odlichno dotirano nagrado Ingeborg Bachmann (22.500 evrov) in she za shtiri druge nagrade. O usodi prebranih tekstov in njihovih avtoric in avtorjev odlocha devetchlanska zhirija, ki ji od leta 2003 predseduje urednica feljtona mednarodno znanega hamburshkega tednika DIE ZEIT Iris Radisch. Eden od ustanoviteljev nemshkega tekmovalnega branja v koroshkem glavnem mestu ob Vrbskem jezeru, kontroverzni literarni kritik Marcel Reich – Ranicki, je prireditev od vsega zachetka razumel zelo kompleksno, kot tekmovanje, kot praznik literature, kot literarni trg, kot sejem in kot literarno modno revijo. Pomembno je, da je prireditev javna, tako rekoch vsem na ocheh, saj jo neposredno prenasha televizijski kanal 3sat. Tudi zato je postala nekakshen »klasik« novih knjizhevnih nachinov in prijemov v nemshkem jeziku. Med dosedanjimi dobitniki nagrade Bachmann sta Avstrijca Gert Jonke (1977) in Franzobel (1995), kar je literarni psevdonim za leta 1967 rojenega mag. Stefana Griebla, Nemca Ulrich Plenzdorf (1978) in Sten Nadolny (1980) ali Shvicarka Erica Pedretti (1984). Nagrade so prejeli tudi nekateri avtorji iz tujih kulturnih in jezikovnih obmochij, ki pishejo v nemshkem jeziku. To dejstvo opozarja na interkulturizacijo literature na nemshkem jezikovnem prostoru. Lansko leto je glavno celovshko nagrado prejel Nemec Uwe Tellkamp.

In kako je bilo letos? Kaj sploh she pomeni literatura v sodobnem svetu, ki se skusha osmishljati le s pomochjo gospodarskih dejavnosti in konzuma? Kako v tem nekulturnem kontekstu sploh she pisati? Zato niti ne zachudi, da so mnogi tokrat v Celovcu prebrani teksti zveneli precej narejeno, nenaravno, umetelno. Kot konfekcija brez pravega stila. Kot berila iz zaprtih laboratorijev, brez navdiha. Kot negotovost.

Kozmos prebranega pa je vsekakor »globalno« segal od Islandije prek psiholoshko poglobljenih travm vse do nedavne vojne v Bosni in Hercegovini – toda brez posebnih vrhuncev. Zato so branja in diskusije uchinkovala tu in tam omrtvicheno in niso pozhela kakega posebnega navdushenja. Literarni konzum na dovolj primernem nivoju, po ustaljenih obrazcih. Na nerazumevanje je na primer naletelo besedilo Helmuta Kuhna o chloveku, ki je zhe od rojstva zaradi tezhkega poroda pohabljen, a zato obdarjen s posebnimi duhovnimi darovi. Hans Magnusson je v svoj »islandski« tekst vpletel spolnost, obup in pop glasbo. Humoristichno obarvana je bila obeshenjashka zgodba Shvicarja Christopha Simona. Zato je tem bolj poetichno delovala proza Avstrijke Gerhild Steinbuch. Iz ne povsem preprichljivih razlogov je bila zhirija navdushena ob branju nemshke gledalishke rezhiserke Nathalie Balkow in je njenemu tekstu o ljubezenskih zgodbah mlade zhenske, ki ishche smisel v dogajanju, ki vedno bolj izpuhteva v nich, podelila nagrado Ernesta Willnerja (7000 evrov). Poleg Julie Schoch iz Nemchije, dobitnici nagrade zhirije (10.000 evrov) za tekst o nekem predavatelju po Juzhni Ameriki ob sploshni izgubi politichne verodostojnosti, je tudi Steinbuchova veljala za eno od favoritinj, a je ostala brez priznanja.

Za vse udelezhence celovshkega literarnega dogajanja pravzaprav veljajo pravila znane igre “Chlovek, ne jezi se!” To je verjetno dober moto psiholoshkega ozadja za vse udelezhence tekmovanja kot napornega in razburljivega dogajanja, ki pa se mu je zaradi privlachnih nagrad in she bolj zaradi medijske inscenacije vredno podvrechi. Zato se zdi kar primerno, da so literarni tekmovalci skupaj s chlani zhirije sedeli v gledalishchu avstrijske televizije ORF pred kuliserijo ogromnih igralnih ploskev omenjene igre za utrjevanje in pomirjanje zhivcev.

26. junija opoldne je bil konchno znan zmagovalec 29. tekmovanja. Nagrado, poimenovano po pomembni avtorici Ingeborg Bachmann, rojeni v Celovcu, so podelili 38-letnemu Thomasu Langu iz Münchna za napeto zgodbo Na vrvi (Am Seil) o ochetu, ki skusha s pomochjo svojega sina narediti samomor. Nagrado televizijskega zdruzhenja 3sat (7.5000 evrov) je prejela v Franciji zhivecha Nemka Anne Weber za satirichni tekst o shvicarskem uradu, ki zrase v shifro o poskusnem laboratoriju chloveshtva. Che so glavne nagrade, ki jih je dolochila zhirija na kar precej birokratski nachin, delovale v smislu sedanjega ustaljenega literarnega konteksta literature brez vechjih tveganj in mozhnosti, je nagrada obchinstva (5000 evrov), ki jo financira koroshka akcijska druzhba za elektrichno energijo Kelag, uchinkovala spontano. Prejel jo je simpatichni, v Vishegradu rojeni in v Leipzigu zhivechi, nemshko pishochi Sasha Stanishich za tekst o otrocih v nedavni vojni v Bosni in Hercegovini. Avstrijci so tudi letos ostali brez nagrade.