Revija SRP 69/70

Ciril Gale

 

OD SILVER KIDA DO PETRA KLOPOTCA
(Akad. slikar Kostja Gatnik kot avtor stripov in karikaturist)
 
 
Na stripski strani Ljubljanskega dnevnika je v 60. letih prejshnjega stoletja zachel svoje stripe objavljati tudi Kostja Gatnik, chigar ime je danes zhe ena od legend slovenskega stripa in karikature. Rojen je bil v Ljubljani 11. 9. 1945, diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Cheprav je razstavljal tudi slikarska dela, se je bolj posvetil popularni kulturi: karikaturi, stripu, ilustraciji, fotografiji, grafichnemu oblikovanju, opremi, scenografiji.
»Ko sem bil majhen, so v stripih vedno zmagovali kavboji,« je Gatnik povedal v pogovoru s piscem teh vrstic, »jaz pa sem navijal za Indijance, zato sem zachel risati svoje stripe. V teh so potem Indijanci gotovo zmagovali… Leta 1965 sem v Ljubljanskem dnevniku objavil strip Silver Kid, svojevrstno parodijo na vesterne, ki jih je bilo takrat pri nas izredno veliko. Kot shtudent sem se prezhivljal z risanjem ilustracij in stripov.« (Silver Kid je izhajal okt. – nov. pod psevd. Janez Marin). Tako je v stripskem tedniku Zvitorepec leta 1966 objavil obshirno priredbo v realistichnem stilu po Jalnovem romanu Bobri, sledila pa je parodija tedaj zelo popularnega filmskega agenta Janez Blond (prvi in drugi del, Zvitorepec, 1967, 1968). Za filmsko-televizijski tednik Stop je narisal strip Srce, ki ljubi (1973). V mladinski reviji Antena je ilustriral zgodbe, v humoristichnem tedniku Pavliha pa je objavljal karikature. Ko je Pavliha leta 1970 spremenil svojo grafichno podobo, je v njem objavil strip Peter Klepec, karikirano parodijo junaka iz slovenske ljudske mitologije, ki se v stripu pojavlja tudi pod imenom Peter Cllepez in Peter Klopotec. Zachetek Gatnikove knjizhne ilustracije je v Scottovem romanu Ivanhoe leta 1974. Magna Purga – danes in nikdar vech je naslov zbirke njegovih krajshih satirichnih stripov, ki je izshla leta 1977 (razshirjeni ponatis 1997 – dodan strip Srce, ki ljubi). S knjigo Sashe Vegri Jure Kvak kvak (1975) je v ilustracijo za otroshko knjizhevnost uvedel elemente stripa (oblachke). Za ilustracijo mladinskih knjig je dobil Levstikovo nagrado (1982), za strip pa nagrado A. Maurovicha (1984). Moderna galerija v Ljubljani je leta 2004 priredila retrospektivno razstavo Gatnikovih del s podrochja stripa in oblikovanja.
Gatnikov stripski opus sicer ni posebno obsezhen, saj je stripe risal v glavnem v mlajshih letih, vendar se je zapisal v zgodovino slovenskega stripa in karikature kot prodoren, izviren in duhovit avtor z mochno satirichno noto. Vse njegovo risarsko delo je zgled profesionalizma, enakovrednega tovrstnim dosezhkom v mednarodnem prostoru. Stripe je najvech risal v karikaturistichnem stilu, sorodnem tedaj zelo popularnemu »undergroundu« (kot avtorje, ki jih je posebej cenil, je navedel ravno »amerishke undergroundarje«: Roberta Crumba, Gilberta Sheltona in Claya Wilsona). Kot scenarista sta pri nekaterih njegovih stripih sodelovala knjizhevnika Milan Jesih in Marko Shvabich.