Revija SRP 69/70

Branko Lipnik

 

POPOLDANSKI EPIGRAMI

 
 
Direktorju
 
Stvar je porazna,
ampak tako pach je,
genijev ni, kultura ima hibe,
najbolje, da grem na Karibe!
 
 
Rezhiserju
 
V gosposki lozhi shtiri ure zhe sedim,
besed vech ni, le luch in dim,
sladkosti sem zdaj za leta sit,
she iz drugih dajte norca brit!
 
 
Arhitektu
 
Vali se iz pipe prazen dim:
Kaj velikega naj she storim?
Glavo dviguje spet ta svojat,
beton zalije naj do vrha grad!
 
 
Leksikografu
 
Pomoch orjak odkloni prav po nashe,
imena kar z lopato noter bashe.
Da so luknje v vrechi? Prazne flance!
Kljub vsemu, prosim tolerance!
 
 
Veseljaku
 
Je plesal, je zhvizhgal,
po plochniku skakljal,
rezhal se shiroko,
chasopise zazhgal.
 
 
Sindikalistu
 
Se boril za delavske pravice,
lastnini zdaj, ali je za vice?
Morda pa nima kam domov –
kje pa, vazhen je ulov.
 
 
Pevcu
 
Glas zadoshcha za kratek tek,
odpira usta na playback,
zamuja zhe za cel refren,
pa kaj, vazhen dolar je zelen.
 
 
Novinarju
 
Jezik je moral biti fool,
manire, jasno, vedno cool,
zapihal nov je veter, a ni mu mar,
le plashch obrne, postane pridigar.
 
 
Komediografu
 
Nekoch uchitelj in she kaj,
nasedel je v poslanski raj,
zdaj solze tochi za prejshnjo chast,
a zmaga ga sladkost – oblast.
 
 
Sredincem
 
Che ni tich in ni ne mish,
lahko kot netopir kar dobro shaja,
sicer bo zhrtev krvosesov sam,
kdor kot poshten sredinec vztraja.
 
 
Igralcu
 
Igralec prve klase, vech ni dvoma,
obvlada vse, visoke igre in reklame,
ko cash pobere vse Dravske banovine,
kakshne, ob letu osorej, so zdaj skomine?
 
Zelenim
 
Poganjek vitek, mlad, zelen,
dekletom bil je zazhelen,
postal razvajen debel plevel,
na stolih dveh bi zdaj sedel.
 
 
Poslancem
 
Umetnik in shportnik, pripravno orodje,
to dobro vedo tudi nashi gospodje,
na koncertu, tribuni vazhen je pomp,
pred kmeta, shiviljo ne stopi vech lump.
 
Zaveznikom
 
Pogoltnost je kriva te nesreche,
na sladke jagode, chrne in rdeche.
Brez panike, zakaj ta hrup,
saj drug drugemu smo protistrup!
 
 
Ministrom
 
Ste zopet novcev strigli nam peroti,
zachuda zdaj prevech me to ne moti,
saj kot pri moji dragi se pridusham,
da raje nosim vas, kot pa poslusham.
 
 
Jezikoslovcu
 
Da delal tekst bi, orodje izbira:
pero je pravo ali mar sekira?
Jeclja zdaj mladezh, besede ishche,
zdaj ve: dovolj je toporishche!
 
 
Birokratom
 
Mnozhi se trot v pisarni skrit,
a ravnotezhje v naravi mora bit,
zato chebela pridna, brez dopusta,
garaj, da njih ne bodo prazna usta!
 
 
Konjerejcem
 
Konjichi so postali krave,
je molzlo zhe kar pol drzhave,
cekinov vech ni zdaj zhvenketa,
spomenik naj bodo ta kljuseta!
 
 
Sadjarjem
 
Medtem ko shtejemo si bushke,
pomeshali smo jabolka in hrushke.
Kako se znajti v tej chezhani?
Drevo pomladi novo nas ohrani.
 
 
Boksarjem
 
Kroshe z leve ali desne,
pa she tri korake plesne,
za direkt ni vech mochi,
bi moral gledati v ochi!
 
 
Sholnikom
 
Evalvacija, kurikulum, edukacija,
pa she kakshna akrobacija,
pomaga zdaj mi andragog,
kljub temu ostal sem praznih rok.
 
 
Sholarjem
 
Retorika bo kmalu v mali sholi,
spretne roke kar mirno v zhep,
in che stari bodo zopet tiho,
dobimo she delavnico za psiho!
 
 
Trgovcem
 
Zhe od nekdaj, da reshili bi si glavo,
menjavali smo kralje, celo boga, zastavo,
zdaj moramo she v zadnji punt,
saj jezik dajete za mali grunt!
 
 
Oblikovalcem
 
Samo en list je bil dovolj
za kazhipot pod nashe lipe,
a cvetje tuje raje trga brat fakin,
zdaj vech ne vem, al’ Flamec sem al’ pa Turchin.
 
 
Vizionarju
 
Ko volku shkrbina zadnja izpade,
brzh ovce iz ograde,
a glej, zdaj volkec glasno vpije:
Nazaj, saj vi ste brez vizije!
 
 
Vsem nam
 
Ni vech besede oprostite,
ni moja zmota, vi greshite,
medalj na kupe in brez napak,
tako je genij zhe kar vsak.
 
 
Tenisachem
 
Zachel je raj iskati kot ministrant,
ni shlo, zato zamenja hitro gvant,
gradil je ceste, proge v napachno smer,
zdaj tenis shpila in ni zamer.
 
 
Vegetarijancem
 
Meso samo v nedeljo in na kredit,
veseli smo se shli napit,
spet zelje, repa, zhganci,
s kreditno kartico vegetarijanci.
 
 
Krojachem
 
Tezhko krojiti je po zadnji modi,
che revolucija tako oshabno hodi,
in che ne mara zhametnega stila,
za njo je le zmuzljiva svila.
 
 
Zhejnim
 
Za vince prazen shtefan prosi krotko,
dobi zdaj viski, drugich vodko,
zvrti se glazhu, iz roke skochi,
vroche-hladno in revezh pochi.
 
 
Filozofu
 
Balonar visoko leta, vsa mu chast,
domacha prst mu je balast,
Ameriko odkriva zhe dvajsetich,
a ne verjame, Lacanov tich.
 
 
Sladkosnednim
 
Smo kradli sladke hrushke iz omare,
eni zvita, drugi lachna mladezh,
vprashanje veliko nas she danes tare:
komu grenko oblezhi v zhelodcu sadezh?
 
 
Evroskeptikom
 
Sosedu naj she koza crkne!
Ta vrocha zhelja je doma povsod,
zato kvishku glavo, ponosno stopi,
saj to je star dokaz, da smo v Evropi!
 
 
Zhivchnim
 
Doma, v sluzhbi vlada stres,
v glavi pravcati potres,
she kino, plazho in smuchishche
takoj zamenjam za dvorishche.