Revija SRP 67/68

Lev Detela

Neprevedene knjige

 

KAZHIPOT NA RAZVEJENO PODROCHJE NEMSHKEGA LITERARNEGA DELOVANJA
 
(Kürschnerjev nemshki literarni koledar 2004 / 2005 z zapisi o slovenskih dvojezichnih avtorjih)
 
 
 
Pri zalozhbi K. G. Saur v Münchnu in v Leipzigu je nedavno izshel (z letnico 2005) shtiriinshestdeseti letnik prirochnega leksikalnega seznama biografskih in bibliografskih podatkov vseh zhivechih leposlovnih avtoric in avtorjev, ki pishejo v nemshkem jeziku. Publikacija izhaja pod tradicionalnim naslovom Kürschners Deutscher Literatur – Kalender (Kürschnerjev nemshki literarni koledar) v razlichnih chasovnih razmakih zhe od leta 1879, ko sta brata Hart izdala prvi prirochni koledar nemshke literature. Ta se je zgledoval po podobnem angleshkem bio-bibliografskem prirochniku, ki je pod naslovom Who´s who izshel prvich leta 1849 v Londonu.

Najnovejsha izdaja v dveh zajetnih knjigah na 1748 straneh je nekakshen jubilej, saj je izshla tochno 125 let po prvi izdaji, iz katere se je v drugi polovici 19. stoletja v urednishtvu pozitivistichno prizadevnega Josepha Kürschnerja razvil vodilni leksikografski literarni prirochnik celotnega nemshkega jezikovnega prostora.

Nova izdaja dokaj natanchno dokumentira aktualno stanje literarnega delovanja v nemshkem jeziku v zadnjih letih. V publikaciji namrech niso uposhtevani le »avtohtoni« nemshki pisatelji iz Nemchije, Avstrije, Shvice, Juzhne Tirolske v Italiji, Liechtensteina, nemshkega dela Belgije, Luksemburga in iz nekaterih drugih predelov, ki so poseljeni z nemshko govorechim manjshinskim prebivalstvom, temvech tudi avtorji drugih narodnosti, ki iz razlichnih razlogov v celoti ali delno pishejo v nemshkem jeziku.

V tem kontekstu je zanimivo, da je v novi Kürschnerjev nemshki literarni koledar spet vkljucheno - podobno kot zhe v prejshnjih letnikih - vech slovenskih avtoric in avtorjev iz Avstrije. Bikulturnost in bilingvalnost sta namrech specifichnost slovenske in mnogih drugih manjshinskih literatur, saj avtorji le-teh delujejo v posebnih in velikokrat zelo kompleksnih razmerah med razlichnimi jezikovnimi prostori in se uveljavljajo tudi kot koristni posredniki med razlichnimi kulturami in literaturami. S slovensko-avstrijskega podrochja so v tej zvezi po abecednem redu poleg sestavka o avtorju tega zapisa ( ki obsega 97 vrstic) objavljeni she zhivljenjepisi sedmih dvojezichnih avtoric in avtorjev z dodanimi seznami njihovih nemshkih ali dvojezichnih knjizhnih del in razlichnih drugih vazhnejshih literarnih objav v revijah ali chasopisih, omenjene pa so tudi pomembnejshe kritike in recenzije njihovih literarnih del ter razna priporochila in nagrade. Uposhtevani so Milena Merlak Detela (29 vrstic), Janko Ferk (74 vrstic), Maja Haderlap (35 vrstic), Habjan Hafner (19 vrstic), Sandra – Sashka – Innerwinkler (6 vrstic), Janko Messner (53 vrstic) in Jani Oswald (5 vrstic).

Florjan Lipush in Gustav Janush v tem sklopu nista navedena, ker pisheta le v slovenshchini, pach pa se njuni imeni pojavita na strani 408 na seznamu nemshkih prevodov znanega pisatelja Petra Handkeja. Slovenski koroshki pesnik Andrej Kokot je zabelezhen kot literarni prevajalec. Znani celovshki prevajalec slovenske literature v nemshchino, arhivar in pisatelj Peter Kersche, ki je bil v prejshnjem Kürschnerjevem prirochniku she uposhtevan kot avtor in kot prevajalec (v posebnem chlanku s 33 vrsticami), je tokrat samo registriran z zvezdico (*) ob imenu, kar pomeni, da urednishtvo literarnega prirochnika ni prejelo aktualnih novih podatkov o njegovem zhivljenju in delu.

V posebnem seznamu literarnih prevajalcev (iz najrazlichnejshih jezikov) je dodatno in posebej navedenih kar 21 prevajalcev iz slovenshchine v nemshchino, in sicer: Barbara Antkowiak, Lev Detela, Milena Merlak Detela, Werner Engel, Mario Engelsberger, Janko Ferk, Jürgen Hachmann, Maja Haderlap, Fabjan Hafner, Peter Handke, Manfred Jähnichen, Andrej Kokot, Hans - Joachim Lanksch, Ludwig Legge, Maria Luise Maurer, Janko Messner, Heinrich Pfandl, Astrid Philippsen, Dragica Schröder, Peter Süess – Kolbl in Peter Urban. Zhe povrshen pogled na ta seznam pa spet razkrije, kot zhe pri seznamih v prejshnjih letnikih, da kljub urednishki zhelji po chim vechji natanchnosti manjka kar precej imen, na primer tako znani prevajalci iz slovenshchine v nemshchino, kot so Erwin Köstler, Klaus Detlef Olof, Peter Scherber, Ludwig Hartinger ali Jozej Strutz. Poleg tega pogreshamo imena prevajalcev, ki zhivijo v Sloveniji.

Med razlichnimi prilogami, objavljenimi v zadnjem delu druge knjige literarnega prirochnika, bo za mnoge zanimiv pregled zalozhb celotnega nemshkega jezikovnega prostora, kjer je med 1625 naslovi uposhtevana celovshka Mohorjeva zalozhba, ki izdaja poleg slovenskih tudi nemshke knjige, manjkata pa obe drugi slovenski celovshki zalozhbi Wieser in Drava, ki vsako leto ponudita razmeroma veliko shtevilo nemshkih knjizhnih novosti.

Najnovejshi Kürschnerjev nemshki literarni koledar v dveh knjigah je, kot zhe nekaj prejshnjih izdaj, spet uredil Andreas Klimt. V obshirni publikaciji so objavljeni posamezni podatki o 16.141 osebah in inshtitucijah oziroma o 11.866 she zhivechih avtoricah in avtorjih, ki pishejo v nemshkem jeziku. V posebni prilogi Nekrolog je registriranih 232 pisateljev, ki so umrli po prejshnji izdaji literarnega prirochnika v letu 2002. Na novo je vkljuchenih 1.231 pishochih v nemshkem jeziku. Posebej je dokumentirano delo 678 literarnih prevajalcev v nemshchino. Uporabniki prirochnika se lahko poleg tega seznanijo z razvejenim shtevilom literarnih nagrad in s preglednimi seznami literarnih drushtev, druzhb, akademij ter literarnih agencij. Med 444 literarnimi in kulturnimi revijami je omenjena tudi dunajska posrednishka literarna revija LOG, ki je ob koncu leta 2004 dosegla zhe 104. shtevilko. Za mnoge bodo zanimivi podatki o kulturnih urednishtvih glavnih chasopisov v Nemchiji, Avstriji in Shvici ter o kulturnih oddelkih razlichnih nemshkih radijskih postaj. Vsi v prirochniku uposhtevani avtorji so na koncu druge knjige vkljucheni she v zelo obsezhen geografski imenik, iz katerega je razvidno, da mnogi nemshko pishochi avtorji ne zhivijo na nemshkem prostoru, temvech delno v jugovzhodni in vzhodni Evropi (ostanki manjshine v Romuniji, Madzharski, Poljski, Cheshki, Rusiji) ter na najrazlichnejshih drugih koncih sveta, v obeh Amerikah, v Avstraliji, Izraelu (predvsem starejshi zhidovski avtorji, ki she pishejo v nemshchini), veliko shtevilo pa se jih je naselilo v Franciji (tu so uposhtevani tudi avtohtoni manjshinski nemshki avtorji v Alzaciji in Lotaringiji) in v Italiji (posebej so vkljucheni avtohtoni nemshki avtorji iz Juzhne Tirolske), mnogi pa so se izselili v Shpanijo.

 
 
_______
Glej tudi posamezna porochila o prejshnjih izdajah Kürschnerjevega nemshkega literarnega koledarja v Reviji SRP (sht. 31/32, 1999, sht. 43/44, 2001 in sht. 59/60, 2004.)