Revija SRP 67/68

Iztok Vrhovec

SVOBODA

 

 

SVOBODA

 

Ko doumesh,

da nihche ® nihche!

nima pojma o nichemer –

razen o svojem psihopatsko

negovanem cekarju poblaznele mode –

 

si svoboden.

 

 

 

 

STRUPENA NEVESTA

 

Lepota njena

je sijala

kakor

blazna –

 

Kot nora shtorklja

se je krotovichil

njen

razsanjani

drget –

 

Ko se grozota njena

je nazhrla razdejanja,

mu zapustila je

opustosheni trepet –

 

Posejala vanj je

seme jalovih spominov,

in on zalival jih je

s svojimi deshkim

smehom –

 

---

 

V prsih se

udomachila

je krastacha –

 

Povzdigujoch

v nebo

grozavost

razjedajochih vzduhov,

ga vodila

po obronkih obupov je

in izvotljenih upov –  

 

Njegov um se

opijanil je opoja

brezchutnih tvezenj,

srce nabreklo

v sikajoch vulkan –

 

---

 

Njen glas

je siknil

iz divjine 

obsijal ga

kot norostna

mesechnica –

 

omrtvèn

bolshchal v osti je

nemih sklenk –

 

---

 

Krotovichasta krastacha

pa se ogledala je

v zrcalu,

si oshchetkala zgrinjajochi se roj

nabreklih bradavic,

 

in odshla

razplajat

nov napev

bodúljaste

 

strup'nice.

 

 

 

PREJEDA

 

Nisem se

izprebistril,

da bi

z vashimi

strahovi

zidal

mrachine

zasuzhnjenih

kovilj –

 

Plachujem

svojo

glavarino –

 

 

Vasha

obmrjena

strastvenost

bleduha

se krivenchi

pred

krichachi –

 

Ne izprhavam

solz,

zabuhlih

od

blodi,

za

vami –

 

izbirek 

ste si

odbrali

sami.

 

 

 

 

MLADOST IN STAROST

 

Mladost razganja,

mladost razplameneva,

chesarkoli se loti,

vse gromoglasno odmeva –

 

starost se obotavlja,

jadikuje, sponasha,

se postavlja s spominki,

z nostalgichnimi utrinki –

 

zrela leta so kakor zakleta –

tlachansko hlapchujesh,  

se borish, obupujesh,

hipnotsko malikujesh,

verujesh v kesh –

 

Tako pribrenchish

do poslednjega cveta;

in ko se zadnjich utrnesh,

se shele dobro zavesh,

da je vse skupaj bila

pretkana natega –

 

in da od tu

nikdar in nikoli vech

nikamor ne gresh.