Revija SRP 67/68

Branko Lipnik

 

 

LIKOVNA DELA /SLIKE/

 

1 Lekarnishka ulica, 1981, temp., 38x60 cm
2 Mrezhe I, 1991, temp., 62x44 cm
3 Mrezhe II, 1991, temp., 62x44 cm
4 High society, 1994, temp., 44x31 cm
5 Vrsta, 1994, temp., 44x31 cm
6 Pred blokom, 2000, a. pl., 70x50 cm
7 Vrata I, 1992, temp., 44x62 cm
8 Lepa Vida, 1995, a. pl., 70x50 cm

Naslovnica

9 Romeo in Julija, 1999, a. pl., 40x50 cm

 

 

sl.1

 

 

sl.2

 

 

sl.3

 

 

sl.4

 

 

sl.5

 

 

sl.6

 

 

sl.7

 

 

sl.8

 

 

nasl.9

 

 
____________
Branko Lipnik se je rodil leta 1945 v Mariboru. Po srednji sholi se ni mogel takoj odlochiti za poklic, potoval je po svetu, delal v tekstilnih tovarnah, na avstrijskih avtocestah... To so bila hipijevska shestdeseta leta! Nato se je vpisal na Pedagoshko akademijo v Mariboru, kjer je shtudiral likovno vzgojo. Leto in pol je shtudiral tudi arhitekturo v Ljubljani.
V zachetku shtudija v Mariboru sta nanj napravila najmochnejshi vtis profesorja, slikarja znamenite zagrebshke shole, Maks Kavchich kot vsestransko razgledan kulturnik in priljubljeni Lajchi Pandur.
Po uspeshnem sholanju ga je pot zanesla v Horjul. Takrat je bila tam shola she celodnevna. Chakalo ga je ogromno razlichnega dela. Poleg likovnega pouka je vodil lutkovni, gledalishki, fotografski in ekoloshki krozhek, ko je bila nuja, je poucheval celo glasbo... Shtirim generacijam je bil razrednik.
Seveda je zhelel v prostem chasu tudi slikati. V Ljubljani je prishel v zdruzhbo slikarjev v KUD Univerzitetnega klinichnega centra. Odhajali so na likovne kolonije v Savudrijo ali v Planico ter precej razstavljali. Vendar je raje iskal svoje slikarske poti. V horjulski dolini je prishel v bolj tesen stik z naravo, a mariborskega mestnega utripa ni pozabil. Tako so motivi na njegovih slikah v zachetku mestne ulice, pogosto z osamljeno figuro ali dvema, stara hishna vrata, kasneje ribishke mrezhe in tihozhitja, ciklus mostov in vedno bolj pokrajinske vedute brez arhitekture. Tu in tam se je spoprijel tudi s portretom, v zadnjem chasu pa ishche svoj izraz v stiliziranem upodabljanju literarnih in drugih likov. (Op.: Erna Ferjanich Fric)