Revija SRP 65/66

Svetlana Plesnichar

 

RAZSANJANE SANJE

 

 
RAZSANJANE SANJE
 
stkale so se sanje,
polnost nochi in shibkost dushe.
vanje so prihajali
pochasi,
tiho ...
brez sledu zapushchali vse,
kar se je izlushchilo iz svilastih vek.
pustili sled.
zabili zhebelj.
ugriznili v mehkobo.
vriskali proti jutru.
odstrli temno zaveso.
trumoma objeli sonce ...
vsi tisti, ki so v mojem zhivljenju nastopali kot stranski igralci.
 
 
 
 
MOJ KRIK
 
v vrvezhu se najdem.
jaz,
ki ljubim biti sama.
v vrvezhu dobim krila,
da me ponesejo mednje,
ki znajo govoriti,
ki ne zmorejo poslushati,
nimajo chasa ali nochejo.
vrvezh je moj prijatelj.
samoto sem pustila na cedilu.
vrvezh je moj ljubimec,
izvija se iz svezhih in vonljivih rjuh.
skupaj se prebujava.
 
 
 
 
 
BISTROUMNI NESMISEL
 
ateistichna obchutja so me pahnila v narochje Boga.
poskushala sem se izviti,
pa je bil objem prijeten,
ochetovski.
v hipu sem vase vsrkala svetost,
ki mi je bila namenjena kot pribezhalishche obupanim.
ob topli in mochni juhi,
nezhni roki se krepim v objemu Greha.
 
 
 
 
 
SHE PAR STOPNIC
 
strmeti v vrata in s pogledi prebadati telo za njimi je
tolazhba,
hrepenenje,
udejanjanje zhelja.
brezbrizhnosti ni vech niti v chrepinjah muk,
ki so podobne Tantalovim.
voda lije v potokih,
a nima veljave.
za vrati je kljuch in priti do njega res she ni mogoche.
 
 
 
 
 
KASHASTO PRICHAKOVANJE
 
otrokov pogled mi je stopil okovje in
cvetlichna greda je vnovich zacvetela,
chetudi je sinjina poletnega neba zhe dalech,
chetudi je listopad zhe blizu in so solze na poti v kristale.
otrokov vrisk je prebudil sesedanje telesa in
zavrnitev slehernega nesmisla dushe.
otrok ni vech tujec.
otrok je topel kruh s hrustljavo skorjico.
 
 
 
 
 
OH, TA SIZIF
 
sizifovo delo deli dobro od slabega.
valecha se gmota nakazuje pretecho nesrecho.
popustila je mitologija,
sizifa je pokopala njegova ljuba skala.
nasmeh, pochivajoch na ustnicah mrtveca
[nakazuje na odreshitev ...
 
 
 
VLADIMIR IN ESTRAGON
 
chakava in chakava.
zhe od davi.
z nasmehom in sita,
v upanju na reshitev.
chakava in chakava.
zhe od poldneva.
na enem mestu.
zhdiva enolichno.
v vechernem hladu she vedno chakava na odreshitev,
ki je ni.
upanje ostaja,
zato zachneva chakati znova.
 
 
 
 
 
DEZHAVU
 
zakaj pishem v francoshchini?
lazhje se izrazim s pogrkovanjem nichevosti besednih shtren in
le v francoshchini zmorem vse shtrene stkati
[v nekaj popolnoma francoskega,
dokler
se ne naredim francoza,
ker francosko sploh ne govorim.