Revija SRP 65/66

Lev Detela

Neprevedene knjige

 

POLETJE ZA ISLANDSKIMI GRICHI
 
 

V slovenskem pa tudi na nemshkem ali angleshko-amerishkem prostoru je islandska knjizhevnost znana le delno in samo z nekaterimi bolj ali manj spretno izbranimi primeri karakteristichnih literarnih del. Predvsem Halldorju Kiljanu Laxnessu, leta 1955 dobitniku Nobelove nagrade za literaturo, je uspel vidnejshi prodor na mednarodni knjizhni trg. Njegovi romani Islandski zvon, Luch sveta ali Salka Valka so mednarodno kulturno javnost opozorili na izvirno literarno moch razmeroma maloshtevilnega islandskega naroda, pritegnili pa so tudi pozornost slovenske kritike in bralcev.

Islandska knjizhevnost se she vedno ponosno sklicuje na svoje korenine pri staronordijsko-islandskem pesnishtvu in pripovednishtvu, vendar dandanes ubira tudi popolnoma nova in moderna pota. Literarna scena je v tej severni otoshki drzhavi mochno priljubljena in vidno razvita. Med aktualnimi mlajshimi pisatelji je zelo znan Jon Kalman Stefansson, ki se je rodil leta 1963 v Reykjaviku. V chasopisju in televiziji je deloval kot literarni kritik. Sprva je pisal liriko in objavil tri pesnishke zbirke. Ukvarjal se je tudi s prevajanjem. V islandshchino je med drugim prevedel poezijo Charlesa Bukowskega. Njegovi prvi trije romani Grape v dezhju (Skurdir i rigningu), 1996, Poletje za hribom (Sumarid bakvid brekkuna), 1997, in Svetloba na gorah (Birtan a fjöllunum), 1999, tvorijo zanimivo trilogijo s hudomushno pripovedovanimi zgodbami iz sodobne Islandije. Stefansson je svoje motive zelo velikokrat nashel v islandski ljudski kulturi. Pripoved je zasidral na podezhelju, dalech od urbanega Reykjavika. Pisatelj chrpa iz bogate dedishchine razvejenega in velikokrat tudi precej skurilnega ljudskega humorja ter iz zakladnice ljudskih obichajev in navad. V nachinu neortodoksnega, zelo svobodno in heterogeno iz razlichnih pripovednih ploskev sestavljenega »kolektivnega« romana porocha o najrazlichnejshih velikih in malih dogodkih na islandskih samotnih kmetijah in v manjshih naseljih, ki jim pravijo sveit. Ljubezenske zgodbe, druzhabno veselje, zhivinoreja, vreme, cerkev, chudezhi, davno izrochilo, tujci in izseljenci tvorijo skupaj z ekskurzi v islandsko preteklost in polpreteklost glavne motive Stefanssonove trilogije. Pisateljeva zasluga je, da jih je znal speti v bogato in eruptivno predstavljeno panoramo zelo posebnega zhivljenja z zanimivimi, velikokrat tudi chudashkimi protagonisti. Zdi se, da je veliki severni otok s svojimi ostrimi in pozimi tudi nevarnimi razmerami pogodil svojevrsten tip chloveka, ki zna zhiveti zelo osamljeno, na mochno individualiziran nachin, cheprav je v njem tudi jasna zavest o pripadnosti in zavezanosti neki posebni skupnosti, ki na koncu Evrope kljubuje chasu in vremenu in vztraja v svojih samosvojih znachilnostih.

Stefanssonovi romani so izshli v nemshkih prevodih Karla – Ludwiga Wetziga pri zalozhbi Lübbe v Bergisch – Gladbachu.

Jon Kalman Stefansson, Poletje za grichem, roman; nemshki prevod Karla – Ludwiga Wetziga je pod naslovom Der Sommer hinter dem Hügel izshel leta 2001 v zbirki BLT zalozhnishke skupine Lübbe v Bergisch Gladbachu.