Revija SRP 65/66

Jolka Milich

 

SLOVENSKA POEZIJA V ITALIJI
(Kdo peha vozichek, nalozhen s slovensko poezijo, chez domache planke v svet?)
 

V tretji shtevilki shtirimesechne revije za poezijo in literarno kritiko Soglie (Pragovi), ki je sicer datirana z decembrom 2003, izshla pa je skoraj devet mesecev kasneje, saj sem jo prejela shele nedavno, je znani pesnik, kritik in urednik Paolo Ruffilli z zapisom Nagle ljubezni – Brane Mozetich in njegovo dodekafonsko petje nashega pesnika s kar obsezhnim izborom pesmi v izvirniku in prevodu predstavil italijanskemu bralstvu na desetih straneh.

Prav tako sem shele nedavno prejela trzhashko revijo Arte&Cultura, shtev. 64, kjer nastopata v tandemu Tone Pavchek in urednik revije Claudio H. Martelli z dvojezichnim izborom njunih pesmi, pod skupnim naslovom: Poezija brez meja, Pavchek v italijanshchini in Martelli v slovenshchini. Razbiti bariere, ki nas lochujejo ob skorajshnjem sprejetju v evropski dom.

Tudi v 4. shtevilki trzhashke revije Almanacco del Ramo d’Oro so objavljeni kar trije Slovenci. Peter Semolich z devetimi pesmimi v slovenshchini in italijanshchini. Miran Koshuta z daljshim (skoraj 40 strani dolgim) in odlichnim esejem Vladimir Bartol, trzhashki pisatelj. Koshuta je zastopan tudi v rubriki Recenzije, kjer Roberto Dedenaro porocha o Presherniani v reviji Ricerche slavistiche, ki izhaja pri rimski univerzi La Sapienza.

O dvojezichni pesnishki zbirki Parole che bruciano – Besede, ki zhgejo Braneta Mozeticha, ki je izshla pred dvema letoma v Italiji pri faenshki zalozhbi Mobydick, porocha gm (Gabriella Musetti).

V 29. shtevilki revije Le Voci della Luna (za julij 2004), ki sem jo tudi shele nedavno prejela, je pesnik in recenzent Matteo Fantuzzi napisal uvode trem izborom pesmi iz Slovenije, in sicer: Vanji Strle, ki je zastopana z osmimi pesmimi, pa Petru Semolichu z enakim shtevilom pesmi in Esadu Babachichu z devetimi; vsi trije imajo ob prevodu tudi izvirnik. Pred kakimi desetimi leti in she prej italijanske revije niso kazale nobenega zanimanja za originale, natisnjene vzporedno, chasi se ochitno spreminjajo... na boljshe.

V Salernu pri Domu poezije (Casa della poesia) je pravkar izshla zgoshchenka L’albero che cammina (Drvo, koje hoda / Drevo, ki hodi) s pesmimi in z glasom Josipa Ostija ob spremljavi klavirja (Renato Costarella) in violine (Valerio Iaccio) z osemnajstimi pesmimi iz istoimenske trijezichne zbirke. Zgoshchenki je dodana broshura s pesmimi tudi v italijanshchini.

V pravkar prispeli 113. shtevilki ferrarske revije Leggere Donna (za november – december 2004), Marina Giovannelli pishe o letoshnjih trzhashkih Poletnih bivanjih, tj. o tridnevnem mednarodnem pesnishkem srechanju, ki sta se ga letos udelezhila tudi Brane Mozetich in Vanja Strle. Pod lupo pa je vzela zhensko liriko in podrobno porochala o sedmih italijanskih pesnicah in o nashi Vanji Strle. Od vsake je objavila tudi po eno pesem.

V 4. shtevilki (za oktober/december 2004) male revije za poezijo in umetnost Nuovo contrappunto, ki izhaja zhe trinajst let v Genovi, je izshel prevod dveh pesmi Daneta Zajca iz prve zbirke Pozhgana trava, s skupnim naslovom Umirajoche drevo (L’albero morente).

Vse zgoraj omenjene pesmi sem prevedla v italijanshchino in vechinoma sama tudi pri sosedih poiskala revije.

Povejte, prosim, naprej... sprenevedastemu ali nevednemu Ministrstvu za kulturo, kdo v potu svojega obraza, brezplachno in skrajno pozhrtvovalno peha vozichek, nalozhen s slovensko poezijo, chez domache planke v svet. Da bo kdaj, ko bom pri njem spet moledovala za kakshen tolar v prid slovenskih muz, kar se bolj redko dogaja, ker nisem »petlarske sorte«, le preverilo, s kom ima opravka, in velikodushno seglo v svoj skopushki moshnjichek.

HVALA VSEM, KI SE BODO »TOZADEVNO« ZAVZELI ZA VERBALNO POMOCH!

Jolka Milich

 

 

P. S.: Ta hip so mi dostavili shtevilko 19/20 shestmesechnika za zgodovino, spomine, kulturo, fotografijo in okolje IL TERRITORIO, ki ga izdaja Trzhishki kulturni konzorcij (Consorzio Culturale Monfalconese) v Trzhichu v Italiji in nosi datum december 2003 – izhajanje z zamudo je vech kot zgovorno, molche trobenta, da je tudi pri nashih sosedih pomanjkanje sredstev malodane zhe kronichnega znachaja! – s chlankom Kosovel in Kras (Kosovel e il Carso) izpod peresa Marije Mitrovich, v prevodu Martine Kafol, opremljen s shtirimi Srechkovimi prevedenimi pesmimi (dva prevoda sta moja, ostala dva pa Darje Betocchi in Gina Brazzodura).

Shtiriindvajsetletni novogorishki shtudent zgodovine in italijanskega jezika Luka Lisjak Gabri-jelchich je tudi zastopan v reviji s chlankom Fragmentarne misli o neki sredozemski zemlji (Pensieri frammentari su una terra mediterranea).

Jolka Milich, novembra 2004