Revija SRP 65/66

Ivo Antich

BARVNI IZBRUHI V »BALKANSKEM KONTEKSTU«

(Edo Murtić v Galeriji CD, Ljubljana, 13. 9. – 7. 11. 2004)

 

Izjemen likovni dogodek, razstava novih slik (akril na platnu) vechjih formatov, nastalih v novem tisochletju; fenomenalna ustvarjalna energija priletnega hrvashkega slikarja Eda Murtića (1921),* mojstra svetovnega ranga, enega velikanov ekspresivne abstrakcije. Sijajne barvne kompozicije »gestualnih izbruhov«, poglavitne barve so chrna, rdecha, rumena (mozhnost asociacij z »istrsko triado« – Bela, Rdecha, Siva Istra – ali v mitologiji arhetipov: svetloba, kri, mrak, tj. rojstvo, zhivljenje, smrt; avtor namrech zhivi tudi v Vrsarju); pri tem je na vsaki sliki nosilna chrna, to pa she posebej prispeva k vtisu avtorjeve izvirne ikonografije kot »sistema pisave« ali svobodno oblikovanih »kitajskih pismenk« v funkciji svojevrstnih, pretezhno mrakobnih, »jamskih« (Murtić je ilustriral prvo, partizansko izdajo Goranove pesnitve Jama, 1944) metafor ali simbolov. Murtićevo slikarstvo je markanten dokaz, da je sicer neredko problematichna abstrakcija lahko tudi avtentichna ustvarjalna mozhnost, nabita s specifichnim likovnim temperamentom ali »erosom«, ki je vizualno domishljena in izchishchena dramatichna intenzivnost bivanja, tukaj pach v balkanskem kontekstu. Seveda pa se tudi pri njem ponuja vprashanje o potrebi naslavljanja abstraktnih slik s pomensko sporochilnimi sintagmami, ki jih je vchasih mogoche zlahka »vzporedno prebrati« (dekodirati) na sliki, vchasih pa ne... Nekaj v sredini, Objem, Jesenska veja, Za rdechega konja (nakazan obris chrnega konja) so primeri rahlega izstopanja iz abstrakcije v smeri »mimetichnosti«, sicer pa bi vse slike lahko bile naslovljene kot ena sama med njimi – Brez naslova. Problem abstrakcije nasploh je namrech v tem, da so pri slikah, ki nachelno zavrachajo mimetichno deskripcijo, naslovi z vidika gledalca vechinoma videti kot »poljubne« ali »zamenljive« etikete, saj v nizu likovnih variacij le avtor pozna »pravo umeshchenost« naslovne dolochnice. Morda je »catch« v tem, da se niti abstrakcija, kolikor ni le dekorativna arabeska, ne more povsem izogniti bivanjskemu »primezhu mimetichnosti«, ki jo v bistvu napaja z zhivljenjskimi sokovi.

 

___________
* umrl v zagrebshki bolnishnici Rebro 2.1.2005 (op. avt.)