Revija SRP 65/66

Franko Bushich

 

UREDNIK DNEVNIKA NA HTV

 
 
 
Mario je bil socialno disfunkcionalen, vendar nadvse poshten dechko. Videti je bil kot vsak drug najstnishki shtrebar: urejeno oblechen, z ochali, skrbno pochesan, poln mozoljchkov – toda Mario ni bil shtrebar. Disleksija, kaj chesh. Da je bil slab uchenec, to sicer ni zmanjshevalo njegove asocialnosti, zato je bil vseeno tarcha vsakrshnega posmehovanja in nagajanja. To ga je she bolj potiskalo v odtujenost, lahko bi rekli – celo v psihozo. Njegov kratkodlaki meshanec brez enega ochesa je postal edino zvesto bitje, s katerim je lahko komuniciral. Zlobnezhi pa so trdili, da meshanec Koki zelo pogosto krvavi iz anusa.

Kakorkoli, ne glede na probleme, s katerimi se je soochal, je Mario obdrzhal svojo najvrednejsho lastnost – poshtenje. Nikoli ni kradel, nikoli ni varal, nikoli ni lagal. Tako tudi tistega dne, ko je Koki med vohljanjem po Zrinjevcu nashel polno denarnico, Mariu sploh ni prishlo na misel, da bi jo zadrzhal. Poleg 1200 kun je nashel v denarnici tudi osebno izkaznico sedemdesetletne Marije Sh., upokojene, nekoch slavne TV voditeljice z Reke, ki je zdaj sklenila svoje upokojenske dneve prezhiveti v Zagrebu. Mario se je takoj napotil do Marijinega naslova, v znano ulico na Treshnjevki, da bi denarnico in najbrzh ves njen prihodek vrnil nesrechni starki.

Zhe med vrati ji je povedal, za kaj gre, ona pa ga je povabila, naj vstopi, in ga zelo ljubeznivo pogostila. Skuhala mu je chaj, Kokiju je dala ostanke kosila, potem pa je zachela z dolgo, monotono zgodbo, kakor je to pach v navadi pri starkah. Brez konca se je zahvaljevala za vrnjeni denar, kajti to je bila celotna njena pokojnina, in ker se, v gonji za kariero, nikoli ni porochila, ni imela ne otrok ne vnukov, zato zanjo brez tega denarja ne bi bilo reshitve. Potem pa je nasha nekoch najvechja TV voditeljica podrobno pripovedovala o svoji karieri. V teh nekaj urah Mario ni mogel priti do besede, pa chetudi bi mogel, ne bi imel nichesar povedati, kajti njegovo zhivljenje je bilo popolnoma nezanimivo, Marijino pa tolkienovsko.* Vech ur je Marija pripovedovala o najbolj perverznih performansih, ki so jih razni norci, se pravi t. i. umetniki, izvajali v njenih oddajah. Vse te zgodbe, pa tudi vse tiste umetne vagine in penisi, razstavljeni po stanovanju, tigrasta pregrinjala, vonj kadila in sandalovine, so Maria, kot bi pach tudi vsakega drugega shestnajstletnega gimnazijca, kar precej frustrirale. Ko je Marija pripovedovala o performansu splitskega umetnika Franka B., je bil Mario zhe toliko vzburjen, da se ni mogel vech nadzorovati. Zbral je vso svojo moch, nalozheno zaradi vechletne introvertiranosti, skochil z nenavadno oblikovanega naslonjacha in zavreshchal: »Hej, daj dol hlache, babi, da te jaz in Koki malo pokavsava!«

In tako je Mario skupaj s Kokijem celo noch kavsal sedemdesetletno Marijo Sh. To ga je za zmeraj spremenilo. Iz socialno disfunkcionalne se je razvil v ekstremno socialno funkcionalno osebo. In danes je urednik Dnevnika na HTV.

 

Iz hrvashchine prevedel Ivo Antich

 

________
* po angl. pisatelju fantastichnih romanov J. R. R. Tolkienu (1892 – 1973), avtorju Gospodarja prstanov (The Lord of the Rings, 1955) (op. prev.)