Revija SRP 65/66

Ciril Gale

 

POPARJENA ZGODOVINA
 
 
 
Ivo Antich: Popare (Posthistorichne parabole). Edicija: Pogum Revije SRP; Revija SRP, Ljubljana, 2004.
 
 
Cheprav je zhe Presheren satiri odmeril precej prostora v svojih Poezijah, na sploshno prevladuje mnenje, da slovensko satirichno pesnishtvo ni posebno razvito. V novejshem chasu so bili po svojih satirichno–humornih verzih znani zlasti Menart, Torkar, Mevlja, razred zase pa je bil seveda legendarni Jezhek. Lahko bi rekli, da je njihov nadaljevalec Ivo Antich, ki je od konca 70. let objavil zhe vech zbirk pesmi, in med njimi so tudi satirichne, zlasti od zbirke Galgenhumor (1989). Navzochnost satire in humorja v Antichevem pesnjenju pravzaprav ne more biti nenavadna, che uposhtevamo, da je v zachetku nastopal z objavami stripov in karikatur, bil pa je tudi sodelavec mednarodne konkretistichne zveze Westeast, v katere delovanju je navzocha tudi avantgardistichna literarno–likovna satira.

Tik pred koncem leta 2004 je »alternativna« zalozhba Revija SRP izdala Antichevo novo zbirko satirichnih pesmi z naslovom Popare in s podnaslovom Posthistorichne parabole; pri tem podnaslov nastopa kot dodatna razlaga naslovne besede. Che natanchneje pogledamo zbirko, je opazna, tako kot pri vseh Antichevih zbirkah, pretehtana ureditev. Zbirko sestavlja poleg uvodne pesmi Berashka basen osem ciklusov z naslovi: Buda, Jezh in lisica, Doktor fig, Balkanska predklet, Vuchedolska kultura, Postne popare, Zgodovina, Tamponazha. V vsakem ciklusu je okrog deset pesmi.

Popare so pesnishtvo, ki ne operira z obichajnimi lirskimi razpolozhenji, ampak z racionalistichnim izzivom razkrivajo aktualna protislovja nashega tranzicijskega chasa. Pri tem je Antichev izraz zanesljivo izdelan, nazoren in duhovito domiseln tudi v uporabi razlichnih jezikovnih zank ali iger, ki jim daje poseben, vsebini ustrezen pomen.