Revija SRP 65/66

Ciril Gale

 

AVTOR SUPERANTIJUNAKA BUBONA
(O karikaturistu in striparju Andreju Mesojedcu)
 
 
 
Eden od vidnejshih avtorjev stripa, ki so v 60. letih preteklega stoletja zacheli objavljati v stripski rubriki Ljubljanskega dnevnika, je akad. slikar Andrej Mesojedec, dolgoletni oblikovalec in ekonomski propagandist v Krki–Kozmetika. Rojen je bil 2. 1. 1947 v Mahovniku pri Kochevju, v Ljubljani pa je konchal osnovno sholo, Srednjo sholo za oblikovanje in Akademijo za likovno umetnost. Karikature in stripe je zlasti v 70. in 80. letih objavljal v Mladini, Pavlihi, Lj. dnevniku, Ned. dnevniku ter drugod, ukvarjal pa se je tudi s knjizhno ilustracijo.

Njegovo zgodnje delo na podrochju stripa je »stripska slikanica« (strip s tiskanim tekstom pod vsako sliko v pasici, navadno s tremi slichicami v enem nadaljevanju) Vesoljski junak Zobek, ki je izhajala marca in aprila 1969 v Lj. dnevniku (besedilo: Josip Jesih). Humorno ZF zgodbo za otroke dopolnjujejo Mesojedcheve risbe v karikaturistichnem stilu, ki je tu she bolj v zachetni fazi, vendar je lahkoten in vsebini ustrezajoch. Vechja ustvarjalna projekta sta tudi stripski slikanici Marko in tihotapci (Delo, okt. – nov. 1974; besedilo: Toni Perich) in V chasovni zanki (Delo, feb. – apr. 1976; besedilo: Matjazh Shkulj). Prva je v zhe avtorsko znachilnem, zanesljivem, ekspresivno karikaturistichnem slogu (vsebina: zaplet dechka na pochitnicah na morju s tatovi amfor), druga v realistichnem (vsebina: ZF od starega Egipta do obiskovalcev z drugega ozvezdja; prvi stavek se glasi: »V chasopisu se je pojavila osupljiva vest, da je letalo, ki je letelo proti Dubrovniku, brez sledu izginilo.«).

Osrednja stvaritev v Mesojedchevem stripskem opusu pa je konec 70. in v zachetku 80. let v reviji Mladina izhajajochi strip Superman Bubon. V glavnem je izhajal v navpichni pasici iz petih slik (nekajkrat tudi vodoravno), kakor predhodna stripa istega avtorja (Supersamoupravljalec, Shtudent naj bo; oba 1977). Vsi trije stripi niso bili nikoli podpisani z avtorjevim imenom, vendar so stilsko prepoznavni. Gre za satirichne »gage« v enopasichnih epizodah. Najbolj izoblikovan in najdlje izhajajoch je bil Bubon, karikirana slovenska razlichica antijunaka, ki mu gre vse narobe, v kostimu amerishkega Supermana, tedaj slavnega po prvi filmski priredbi (1978). Cheprav vse domislice niso izenachene, vchasih so zaradi drobnega natisa tudi tezhko chitljive, Bubon vseeno predstavlja izviren stripski lik, ki je bil vech let znachilna stalnica satirichne rubrike v Mladini, in tako sodi v slovensko stripsko klasiko.