Revija SRP 65/66

Branko Lipnik

POPOLDANSKI AFORIZMI

 

Usojeno mi je, da se bom usodi upiral.

Shel sem okrog sveta, a she nisem prishel k sebi.

Rad bi bil dobrodelnezh, a nimam zachetnega kapitala.

Make love, not war! Ali pa delajte sklece!

Nekaterim je tudi sol preslana.

Ker sem si vcheraj zatiskal ochi, danes stiskam zobe, da ne bi jutri pesti.

Mozhgane najbolj perejo ob sushah.

Relativnostna teorija: Kristus se je rodil 1879 let pred Einsteinom.

Kakshni chasi so bili to! Oprani mozhgani, prevarana srca in polni zhelodci.

Gostobesednost je luknjast klobuk.

Zdaj, ko gledam nazaj v srednji vek, marsikaj bolj razumem. Ali bom moral preuchiti she prazgodovino?

Na odru beseda, za kulisami vino, v parterju kri.

Ko zmanjka denarja za obnovo, je moderna patina.

Vchasih genialne barabe, danes geniji z napako.

Ko je kmet postal kmetavzar, je krava znorela.

Kdor krichi, tezhje diha.

Bolje je improvizirati na glavniku kot se ponavljati na violini.

Ob kratkovidnih ima lazh dolge noge.

Ko so eni vegetirali, so jim drugi zrasli chez glavo.

Che te sovrazhi sosedov sin, si svojemu premehko postlal.

Vchasih me ima kar vech ljudi istochasno za norca. Kakshna srecha, tudi moj chas je zlato.

Vedno je prvi skochil chez ograjo, takoj ko so jo drugi podrli.

Ko je ugotovil, da vse teche kot namazano tudi brez njega, se je zlomil.

Najbolj strumno morate korakati pred tistimi, ki so nekoch hodili po prstih.