Revija SRP 63/64

Rudolf Maister

 

KRASHKI PILOTI

(dve pesmi)

 

 

KRASHKI PILOTI

 

Vi hrastovi piloti,

ki kazhete v lagunah pot,

da mrak krmarja ne premoti

in brod ne sede mu na prod —

od kod?

 

Iz zemlje trepetlike in cipres

tak grchav ne poganja les —

vas zvlekel Benechan za hlodom hlod

je s trdih krashkih brd v svoj mehki kot.

Ste zrastli ob devinski skali?

Ste v Chrnem hribu, na Grmadi stali?

 

Vse eno kje — che tam, che tod —

saj Kras je Kras! Starine ve chastite:

stoletja vam je burja prsi klala,

stoletja glodal val stopala,

stoletja dozh vam bil gospod —

pobral je dozha chas, pozhel za rodom rod,

svetega Marka ladje so razbite,

a vi, leseni Krashevci, stojite.

 

In zhivi krashki vi piloti,

drzhite trdno, kakor hrast z Grmade?

In v skalah vashi sokolichi? Se gode?

Imajo stara gnezda radi?

Jim krempeljchki in kljunchki se ostre?

In stezajo in vadijo peroti,

da bodo shvigali chez mrachna tla

— od Nanosa do Jadrana —

in vikali: Bo svit... bo svit... svit svit!

 

 

 

 

MALGAJ TRKA

 

Ko majski ave

zapoje v gushtanjske dobrave,

izgloda se iz vechnih ur,

zapushcha tesni svoj Shentjur

in hodi gor v koroshki kraj

in trka v okenca skrivaj:

O, jaz ne spim, le chakam chas

in chakam vas,

da gremo skupaj chez Shentvid

med brate nasho Zilo pit.

 

 

Izbral Ivo Antich

 

 

_____________

Malgaja je ubila 6. V. 1919 rochna granata pri Tolstem vrhu blizu Gushtanja, na mestu, kjer stoji njegov spomenik. Pokopan je Malgaj v Shent Jurju nad Celjem.

(Maistrova opomba k pesmi Malgaj trka v zbirki Kitica mojih, 1929)

 

 

RUDOLF MAISTER – VOJANOV (Kamnik, 29. 3. 1874 – Unec, 26. 7. 1934), slovenski vojskovodja in pesnik, avtor dveh pesnishkih zbirk (Poezije, 1904; Kitica mojih, 1929); cheprav kot pesnik ni pomemben, je napisal nekaj vrednih pesmi, med katerimi sta zlasti tukaj objavljeni ob 130-letnici rojstva in 70-letnici smrti. V zbirki Kitica mojih, iz katere sta obe, je k pesmi Gosposvetska strazha dodal tudi opombo: »Po uspelem pohodu nashih polkov na Koroshko, na koncu maja in v zachetku junija 1919, je slovensko vojashtvo zastrazhilo demarkacijsko chrto. Nemci so krshili dogovor in vechkrat streljali na nashe postojanke, da je padlo tudi med premirjem nekaj nashih vojakov. V plebiscitnem boju dne 10. oktobra 1920 so Nemci z nasiljem in neshtetimi prevarami zmagali.« - Vojanov je Maistrov pesnishki psevdonim, s katerim je kot avstrijski chastnik »prikril« svoje literarno delovanje v slovenshchini, toda svoja sinova je »izzivalno« poimenoval Hrvoj in Borut po bosanskem in karantanskem knezu ter s tem »nakazal« svoje jugoslovanstvo v okvirih tedanje A-O (Rudolfova starejsha brata: Artur, Ernest – zvrstitev po »nemshki« abecedi?). Maister je bil tudi shportnik (telovadec, sabljach, plavalec, smuchar), dober risar in ljubiteljski slikar ter bibliofil z veliko knjizhnico predvsem slovenskih knjig. V reviji Carniola je leta 1911 objavil dokumentiran zgodovinski zapis Vipava, prenochishche cesarja Karola VI. (Op. avt. izbora)

FRANJO MALGAJ (Hrushevec, Shentjur pri Celju, 10. 11. 1894 – Tolsti vrh pri Gushtajnu, danes Ravne na Koroshkem, 6. 5. 1919), nadporochnik, borec za severno mejo, kulturni delavec (pisal chlanke, izdajal list, zbiral in objavljal ljudske pesmi), shtudent pravne fakultete v Gradcu in Zagrebu. Za akcijo proti Italijanom med prvo svetovno vojno prejel najvishje avstrijsko odlikovanje za pogum. Najvechji junak bojev za severno mejo. Ob 110-letnici njegovega rojstva je mogoche znova osupniti nad tem »mladenichem za vechnost«, ki naj bi se she ne 25-leten smrtno »ponesrechil« z bombo (dovolj nenavadno za prvovrstnega chastnika, »manj nenavadno« v kontekstu okolishchin, ko so v tedanji ljubljanski narodni vladi omejevali »prevech radikalna« Maistra in Malgaja celo s pomochjo ustreznih krogov na Dunaju in v Gradcu, Malgaja so tudi sumili »boljshevishtva«...). (Op. avt. izbora)