Rudolf Maister
KRASHKI PILOTI
(dve pesmi)
KRASHKI PILOTI
Vi hrastovi piloti,
ki kazhete v lagunah pot,
da mrak krmarja ne premoti
in brod ne sede mu na prod —
od kod?
Iz zemlje trepetlike in cipres
tak grchav ne poganja les —
vas zvlekel Benechan za hlodom hlod
je s trdih krashkih brd v svoj mehki kot.
Ste zrastli ob devinski skali?
Ste v Chrnem hribu, na Grmadi stali?
Vse eno kje — che tam, che tod —
saj Kras je Kras! Starine ve chastite:
stoletja vam je burja prsi klala,
stoletja glodal val stopala,
stoletja dozh vam bil gospod —
pobral je dozha chas, pozhel za rodom rod,
svetega Marka ladje so razbite,
a vi, leseni Krashevci, stojite.
In zhivi krashki vi piloti,
drzhite trdno, kakor hrast z Grmade?
In v skalah vashi sokolichi? Se gode?
Imajo stara gnezda radi?
Jim krempeljchki in kljunchki se ostre?
In stezajo in vadijo peroti,
da bodo shvigali chez mrachna tla
— od Nanosa do Jadrana —
in vikali: Bo svit... bo svit... svit svit!
MALGAJ TRKA
Ko majski ave
zapoje v gushtanjske dobrave,
izgloda se iz vechnih ur,
zapushcha tesni svoj Shentjur
in hodi gor v koroshki kraj
in trka v okenca skrivaj:
O, jaz ne spim, le chakam chas
in chakam vas,
da gremo skupaj chez Shentvid
med brate nasho Zilo pit.
Izbral Ivo Antich
_____________
Malgaja je ubila 6. V. 1919 rochna granata pri Tolstem vrhu blizu Gushtanja, na mestu, kjer stoji njegov spomenik. Pokopan je Malgaj v Shent Jurju nad Celjem.
(Maistrova opomba k pesmi Malgaj trka v zbirki Kitica mojih, 1929)
RUDOLF MAISTER – VOJANOV (Kamnik, 29. 3. 1874 – Unec, 26. 7. 1934), slovenski vojskovodja in pesnik, avtor dveh pesnishkih zbirk (Poezije, 1904; Kitica mojih, 1929); cheprav kot pesnik ni pomemben, je napisal nekaj vrednih pesmi, med katerimi sta zlasti tukaj objavljeni ob 130-letnici rojstva in 70-letnici smrti. V zbirki Kitica mojih, iz katere sta obe, je k pesmi Gosposvetska strazha dodal tudi opombo: »Po uspelem pohodu nashih polkov na Koroshko, na koncu maja in v zachetku junija 1919, je slovensko vojashtvo zastrazhilo demarkacijsko chrto. Nemci so krshili dogovor in vechkrat streljali na nashe postojanke, da je padlo tudi med premirjem nekaj nashih vojakov. V plebiscitnem boju dne 10. oktobra 1920 so Nemci z nasiljem in neshtetimi prevarami zmagali.« - Vojanov je Maistrov pesnishki psevdonim, s katerim je kot avstrijski chastnik »prikril« svoje literarno delovanje v slovenshchini, toda svoja sinova je »izzivalno« poimenoval Hrvoj in Borut po bosanskem in karantanskem knezu ter s tem »nakazal« svoje jugoslovanstvo v okvirih tedanje A-O (Rudolfova starejsha brata: Artur, Ernest – zvrstitev po »nemshki« abecedi?). Maister je bil tudi shportnik (telovadec, sabljach, plavalec, smuchar), dober risar in ljubiteljski slikar ter bibliofil z veliko knjizhnico predvsem slovenskih knjig. V reviji Carniola je leta 1911 objavil dokumentiran zgodovinski zapis Vipava, prenochishche cesarja Karola VI. (Op. avt. izbora)
FRANJO MALGAJ (Hrushevec, Shentjur pri Celju, 10. 11. 1894 – Tolsti vrh pri Gushtajnu, danes Ravne na Koroshkem, 6. 5. 1919), nadporochnik, borec za severno mejo, kulturni delavec (pisal chlanke, izdajal list, zbiral in objavljal ljudske pesmi), shtudent pravne fakultete v Gradcu in Zagrebu. Za akcijo proti Italijanom med prvo svetovno vojno prejel najvishje avstrijsko odlikovanje za pogum. Najvechji junak bojev za severno mejo. Ob 110-letnici njegovega rojstva je mogoche znova osupniti nad tem »mladenichem za vechnost«, ki naj bi se she ne 25-leten smrtno »ponesrechil« z bombo (dovolj nenavadno za prvovrstnega chastnika, »manj nenavadno« v kontekstu okolishchin, ko so v tedanji ljubljanski narodni vladi omejevali »prevech radikalna« Maistra in Malgaja celo s pomochjo ustreznih krogov na Dunaju in v Gradcu, Malgaja so tudi sumili »boljshevishtva«...). (Op. avt. izbora)