Revija SRP 63/64

Dokument 1
 
Jolka Milich
Partizanska cesta 14
6210 Sezhana
e.m. jolka.milic@siol.net
Ljubljana, 28. julija 2004
 

 

MINISTRSTVO ZA KULTURO RS
Maistrova ulica 10
1000 LJUBLJANA

 

Odprto pismo Jozhetu Horvatu,
podsekretarju Ministrstva za kulturo

 

Sposhtovani,

ne zamerite, da se oglasham tako pozno, namesto da bi se v roku treh dni, kot berem, da je ob podobnih primerih pri vas predpisano. Ves chas sem namrech odlashala, ker sem naivno prichakovala, da se bo komu od tistih, ki se grejo na ministrstvu strokovno komisijo, konchno le posvetilo in mi bo kdo izmed njih, ki vedrijo in oblachijo, tochkujejo, reshujejo ali zavrachajo proshnje, po odkritju, da so ga v zvezi z mano, vsaj pri eni od vlozhenih proshenj, na celi chrti polomili, da ne rechem naravnost pokronali – iz raztresenosti? povrshnosti? nekompetentnosti? potemtakem le niso nezmotljivi, kot se izdajajo? – bodisi javno ali vsaj zasebno opravichil. Se pach potresel s pepelom in resnicoljubno priznal mea culpa in nasha velika krivda, za kazen bomo ugodili obema vashima proshnjama (tudi tisti odbiti). Ne zamerite. Drugich bomo bolj pazljivi, verjemite, saj drugache, spricho takih kapitalnih kiksov, utegnemo izgubiti v ocheh navadnih ljudi in priproshnjikov kredibilnost, kdo bo namrech she verjel v nasho strokovnost?

Pa nisem nich dochakala, nobenega... k,u,l,t, u,r,n,e,g,a pisemca z vrha. Le na svoji kozhi sem dozhivela, chesar ne razglashajo samo razocharani pesniki in pisatelji, marvech zhe vrabci na strehah chivkajo, da je nadutost in samopashnost ministerjalcev – izrazimo se prizanesljivo, kdaj pa kdaj – ne,iz,mer,na.

Da bo vsem jasno, o chem teche pravda: pri MzK sem pravochasno vlozhila dve pravilno izpolnjeni proshnji, in sicer prvo za pesnishko zbirko Vanje Strle (800 verzov) in drugo za zbirko Vere Pejović (1200 verzov) in pri obeh navedla tudi obvezna italijanska zalozhnika. In to je vse.

V Obvestilu predlagateljem javnih kulturnih projektov shtev. 403–369/2004/14 z dne 4. junija 2004, ki ste ga podpisali Vi, gospod Horvat, kot podsekretar MzK, mi na str. 31 sporochate in posredno tudi Strletovi, da ne bo z naprosheno denarno pomochjo nich, ker... strokovna komisija meni, da so reference prevajane avtorice za podporo preskromne, saj je dosegla le 79 tochk. Kot je razvidno iz Obvestila, da bi proshnjikom cepnil kakshen tolar, bi jih morali pridelati vsaj 80 ali, she bolj »gvishno«, 81, saj noben letoshnji predlagatelj ni dosegel 80 apoenov, torej ni moch vedeti, kam sodi ta shtevilka, med zgubashe ali dobitnike. O usodi Vere Pejović pa ni ne duha in ne sluha. Nje ni niti med zmagovalci in niti med porazhenci. Uboga Vera, pa cheprav tako stasita in vpadljivo prikupne zunanjosti, da je prav ni mogoche spregledati, in za na vrh tako subtilna pesnica, je kar izpuhtela v zrak, se razpochila kot milni mehurchek. Ochitno je komisija ni obravnavala. Vloga zanjo se je najbrzh izgubila v kakshnem ministrskem »ladelcu ali kaselcu« ali je pomotoma zashla v kakshen njen nedosegljiv meander bogu in nji sami za hrbtom, in chaka objokano kot sirotica Jerica, da jo kdo reshi pozabe. Drugache recheno: Ni sploh podatka, koliko kotira na vashi borzi, gospod podsekretar. Ji bodo zhe naknadno sporochili, mi pishe iz Luksemburga, kjer je zaposlena na nekem evropskem prevajalskem uradu. Domnevam, da se bo zazibala v vakuumu / praznoti med 50. in 79. tochko, saj je najnizhje kotirana – le z revcenimi 50 tochkami v tej letoshnji rundi in tekmi za cekine – neka ne dovolj profilirana revija, patetichno imenovana Trobentica, prav tako s preskromnimi referencami in brez odziva javnosti. Najvishje kotirani pa, ki sodijo menda vsi po vrsti, s kakshno ali kar marsikatero v ochi bijocho klanovsko izjemo, zhe med davno odkrite in sakralizirane spomenike, namenjene za narodni kult, so, kaj pa drugega kot... vrhunski, – ob tej definiciji, pa brez zamere, sem pach emotiven tip, me kar obide sladka groza, da ne rechem oblije sladostrastni srh in spreletava zona pa obudi se mi brezmejno hrepenenje po nedostopnih vrshacih, ah, biti vrhunska, biti prav na shpici, je moja tiha, pobozhna oz. bogoskrunska in neizpolnljiva zhelja, she zlasti, che bi mi podelil naslov vrhunskosti... noben drug kot chlan strokovne komisije dr. Lev Kreft, ki sodi – tudi on – med slovenske vrhunske pesnike, vsaj sodech po neki italijanski Garzantijevi enciklopediji, ki je postavila ob bok Kovicha, Menarta, Pavchka in Zlobca, znanih... vrhunskih pesnikov, tudi vrhunchastega Leva Krefta, avtorja sicer ene same »polovichne« zbirchice Mejdun, so dobre pesmi – drugo polovico je namrech napolnil David Vodushek. Pa kaj! Zbirchica dol, zbirchica gor, pristal je temu navkljub kot peti chlen med samimi vrshaci! A to zgodbo o uspehu, naj vam jo sam pove, jaz bi utegnila biti v detajlih neprecizna in komentatorsko tendenciozna! (Tisti bolj radovedni jo lahko poishchejo v 10. shtevilki Sodobnosti iz leta 2000 pod shifro Se strinjate in z naslovom Slovenski literarni velikani. Vendar, che bi njegov oche, ali kdo drug zanj, njega ocenjeval s kriterji strokovne komisije pri MzK, bi fant klavrno oplel, ne bi paradiral med literarnimi uspeshniki na tujem!) A pustimo nashega doktorja in se povrnimo k vrhunskim avtorjem v Obvestilu, ki dosezhejo najvech 98 tochk. Niti enemu jih niso prisodili 100, shushlja se sicer, a jaz skoraj ne verjamem, da tisti, ki se gredo posrednike in se poklicno pechajo s... kult,uro in... liter,a,turo, navadno ne znajo shteti do 100, pa se rajshi – da si z vishjimi shtevilkami ne belijo las in zakomplicirajo zhivljenja – malce nizhje ustavijo. V tem specifichnem primeru pri shtevilki 98.

No, ko sem na seznamu mrzlichno iskala pesnico Vero Pejović, sem po dolgem in muchnem iskanju namesto nje, na strani 42, pod zaporedno shtevilko 25, med proshnjiki oz. prijavitelji za delovno shtipendijo nashla samo sebe, ki zase SPLOH NISEM VLOZHILA NOBENE PROSHNJE, KAJ SHELE ZA DELOVNO SHTIPENDIJO, saj she vedela nisem, da na ministrstvu nekaternikom talajo sredstva tudi za delovne shtipendije. Ko bi vedela, vedno z denarjem precej na psu, bi me najbrzh zamikalo postaviti se v vrsto z lonchkom v roki in bi slednjich le podlegla skushnjavi ter... inteligentno nanizala, kaj vse sem prevedla in zunaj pa doma objavila, in navrgla she kakshno srchkano priznanjce, ker na ministrstvo, sodech po sodbah v Obvestilu, ochitno naredijo velik vtis, veliko vechji, se bojim, kot nagrade zasluzhijo, zraven bi tudi nakladala, kot mi vedno priporochajo prijatelji, ki imajo ozhje stike z MzK, ker... tisti tam gor, mi pravijo, dajo kakshen tolarchek vech le monumentom in notorichnim nakladachem, z njimi ne smesh biti skromna in uvidevna, bog ne daj, pach pa bahashka in nakladashka, in eh, ah, oh, drugache ne bo nich. Nase prisegaj, kot da bi bila bog in pershona, in naj se ne obirajo, che nochejo, da se jim pripeti kakshna nesrecha, ker...

Si lahko predstavljate, kako debelo sem zazijala, ko sem se zagledala med prosilci za delovno shtipendijo. In se radovedno sprashevala, na podlagi chesa mi je trichlanska strokovna komisija dodelila 79 tochk, ko je obravnavala mojo proshnjo, ki je sploh nisem poslala in ne vlozhila, in kot kumska Sibila dekretirala oz. izrekla orakelj: Strokovna komisija meni, da gre za prevajalko, ki je odmevna v strokovni javnosti, vendar skupna ocena ne presega praga za shtipendijsko podporo.

Nestrokovno vprashanje »odmevne prevajalke v strokovni javnosti« in kajpak tudi publicistke in polemicharke... strokovni komisiji: Nisem sploh zaprosila shtipendije, a che bi jo, kaj bi ji morala she dodati, da bi presegla prag za shtipendijsko podporo? Sprashujem zase in za 9 drugih osebkov, ki jih je doletela enaka usoda, pa za tiste, ki bi radi v bodoche zaprosili za shtipendijo. Navsezadnje nam manjka ena ali dve tochki za dosego pozitivnega pola, kjer so blagajnishka okenca in opojni duh po denarju. Pesnik Brane Mozetich v svojem zapisu v Delu z dne 15. 6. 2004 trdi, da ne bi imela zanjo niti pravice, ker sem upokojenka. Che je res, zakaj proshnje, ki je sploh ni bilo, a za vas je ochitno eksistirala, niste takoj zavrnili, chesh da ni zanjo pogojev? Ne bi se vam bilo treba muchiti s tochkovanjem in formuliranjem strokovne obrazlozhitve. Pa she jaz in z mano she marsikdo bi z najmanjsho potrato besed neizpodbitno jasno zvedeli, da upokojenci ne pridejo pri shtipendijah v poshtev. Pa kaj, niti vi sami ne poznate tega, od vas predpisanega pravila igre, in zategadelj pogosto le improvizirate, pa cheprav sodite oz. bi morali soditi med dobro podkovane in kremenite strokovnjake, ki naj proshnjikom svetujejo in olajshujejo oddajanje perspektivnih vlog?

She nekaj bi rada vedela in Vas izrecno prosim za odgovor: Ker je meni strokovna komisija dodelila 79 tochk, koliko bi jih ta komisija recimo zasluzhila sama, che bi samokritichno tochkovala tudi ta svoj nezaslishani kiks, da je ocenila in zavrnila proshnjo, ki je sploh ni bilo in ni niti reshljiva za penzioniste? Pozivam obenem vse negativno tochkovane (od fatidichne tochke 79 navzdol), in seveda tudi pozitivce (od 81. tochke navzgor), da tochkujejo strokovno komisijo, da vidimo, ali bo... presegla prag strokovnosti in izdelala razred ali pa jo bodo zunanji nepodkupljivi izprashevalci... neusmiljeno vrgli, da bo revica morala chez poletje vzeti statute, pravilnike in uchbenike v roke in se norm pa metod poshteno naguliti na pamet za jesenski popravni izpit, che ne bo hotela zaostati in ponavljati razreda. Jaz, ki imam zelo razvit chut za pravichnost, ji ne dam vech kot 49 tochk, ker jih vech ne zasluzhi, prej manj, veliko manj, in amen. In vi, gospod Horvat, koliko tochk bi ji prisodili? Che morete in seveda hochete, mi vsaj privatno odgovorite, na uho prishepnite. Ne bom povedela naprej, Vam obljubim.

 

S sposhtovanjem
 
Jolka Milich
 
________
Strokovna komisija: glej tudi Dokument 1, Revija SRP 51/52, oktober 2002:
Odprto zaprto pismo MK RS VII; MERILA IN KRITERIJI MK RS, Diferenciacija slovenskih revij,
posebej opombe v pismu (Op. ur.)