Revija SRP 63/64

Aleksander Dugin
Chlovekov razvoj

 

SVOBODA ZA

 

 

Liberalizem je odvraten, chloveshtvu sovrazhen, podel nauk. Ogaben tako v teoriji kot tudi v praksi. Che bi vedeli, kaj stoji za lepo tujo besedo "liberalizem", bi bili zaprepadeni, zgrozheni in bi zbezhali od njega kar najhitreje in kar najbolj dalech. Chas je, da poimenujemo stvari z njihovimi imeni, prevech dolgo so manipulirali z nami.

Na prvi pogled se beseda "liberalizem" asociira z idejo "svobode", latinsko libertas. Kazalo naj bi, da so liberalci "privrzhenci svobode". "Svoboda" za rusko uho zveni privlachno in mamljivo, vabljivo, skrivnostno... Ruski duh ljubi svobodo in nasha ozemlja so morda prav zato neskonchna kot nasha zavest, kot nash razprsheni, malce negotovi pogled v same sebe... Vendar je to prevara, podtaknitev, zhelijo nas zbegati, okrasti, dezorientirati... Nakana se bo izjalovila!

"Svoboda" v liberalizmu nima nich skupnega s tem, kakor se razume po rusko, to je negativna svoboda. Najbolje, da se sklicujemo na sploshno priznanega teoretika liberalizma – saj ve, kaj govori – angleshkega filozofa Johna Stuarta Milla (1806-1873). Kaj nam govori o svobodi ta steber liberalizma, sposhtovani angleshki gentleman, chigar ime krasi filozofske slovarje in znanstvene enciklopedije? Sposhtovani Mill se ne more motiti, ne more, kajti kdo se bolje razume na te stvari?

V resnici, skladno z Millom, obstajata dve svobodi, ki se tudi oznachujeta z razlichnima angleshkima besedama: "svoboda" kot liberty in "svoboda" kot freedom. To sta dve povsem razlichni stvari, nas preprichuje John Stuart Mill. Liberty je pojem iz katerega se je razvil termin "liberalizem". In tu se zachenjajo presenechenja: liberty je po Millu "negativna svoboda", "svoboda od". Njo ima Mill za glavno, vazhno in edino.

Mill konkretizira: naloga liberalcev je v osvoboditvi od socialno-politichnih, verskih, stanovskih tradicij in vzajemnih obveznosti. "Svoboda od" je svoboda individuuma od druzhbe, od socialnih vezi, odvisnosti, ocen. Pribija: mera vseh stvari je "trgujochi individuum", ta je smisel bivanja. Ne ovirajte ga v njegovem delovanju, torej v trgovanju, in znashli se bomo v "najsrechnejshem od vseh svetov". Trgujochi posameznik, ki ga poganjata sebichnost in pohlep – "sebichnost" in "pohlep" pa veljata za dobrini liberalne filozofije – je dolzhan biti univerzalni etalon. Vse pravne, administrativne, nravstvene, religiozne in socialne omejitve morajo biti zanj odstranjene; samovolja njegovih kapric, njegovih interesov, njegovih izrachunov in koristi postane temelj novega sistema vrednot.

Za svoj chas je to bilo resnichno novatorstvo: ni vech religioznih in nravstvenih norm, ni stanovskih obveznosti, ni drzhavne in druzhbene kontrole nad gospodarsko dejavnostjo, v perspektivi ni vech ne drzhave ne druzhbe – le kaotichna igra trgujochih posameznikov, brez domovine, vere, etike, kulture, ki jih nihche ne kontrolira in ne omejuje: vsak stremi k poteshitvi svojih nagibov in le ena iracionalna instanca – "nevidna roka trga" – usmerja ta proces k dragocenemu cilju: da bi se debelili debeli, bogateli bogati, prosperirali srechnezhi in se radovali uspeshnezhi.

Prav to pomeni "svoboda od", zanikanje v njej konkretno tistega, od chesar se hoche osvoboditi – od otipljivih in realnih stvari. Da, chloveka v druzhbi omejuje veliko stvari in proces osvoboditve od teh pregrad, nravstvenih norm in socialnih obveznosti je povsem prozoren – manj davkov, manj prepovedi, manj uradnih porochil.

Tu pa se pojavlja delikatno vprashanje: za kaj je potrebna takshna svoboda? "Od chesa" je jasno, a "za kaj"?

Tu Mill poishche novo besedo – freedom, in pod njo razume "svobodo za". Jasnost, duh in konsekventnost Millove liberalne filozofije se zaustavlja pred to mejo kot kura, fascinirana s chrto v pesku. "Svoboda za" se mu zdi prazen in nevsebinski pojem. Ta strashi Milla in liberale s tem, da jih opozarja na globine metafizike, na temelje chloveshkega duha, na brezna, ki jih ne ukrotish zlahka. "Svoboda za", freedom, zahteva bolj visoke cilje in bolj temeljito poznavanje chloveka. Postavlja tezhka vprashanja: v chem je pozitivni smisel zhivljenja? Za kaj chlovek dela, zhivi, diha, ljubi, ustvarja? Kam in zakaj usmeriti koncentracijo energije, s katero se rodi otrok v svetu ljudi, raste v njem, dela prve korake, izgovorja prve besede, sadi drevesa, gradi domove, ustvarja druzhine? "Svoboda za" je udarec po struni chloveshkega srca, je nov ustvarjalni mrak, kamor nas meche filozofsko izprashevanje... Je tveganje, norost, izziv, daljni klic nashih zadnjih, globoko skritih brezen...

John Stuart Mill prebledeva pred tem vprashanjem, daje ga malodushje pred obsegom odkrivajoche se pozitivne svobode, ne ve, kaj bi z njo, vdaja se ji, nima odgovora.

Tedaj se je na obzorju evropske filozifije pojavil mrshav nemshki profesor slovanskega porekla. Tenki rumenkasti prsti spretno in malce z odporom zgrabijo Anglezha za ushesno mechico puritanskega duha.

Friedrich Nietzsche, bleshchech, neusmiljen, fatalen kot pushchavski veter scirocco:

»Pravish, da si svoboden? Tvojo sredishchno misel hochem slishati, ne pa, kako si se otresel jarma.

Ali si eden od teh, ki ima pravico otresti se jarma?

Ni malo tistih, ki so izgubili svojo zadnjo vrednost, ko se se osvobodili suzhenjstva.

Svoboden od chesa?

Kaj to briga Zaratustro?

Vendar pa, tvoj jasni pogled mi mora povedati: svoboden za kaj

Tako je govoril Zaratustra.

Le s tem kratkim odlomkom so liberalci dokonchno in nepovratno unicheni. Nanje je postavljen krizh. Redki so sposobni premagati prekletstvo Zaratustre. "Svoboda od" je sen vechnega in popolnega suzhnja, svobodni duh izbira samo "svobodo za" – z njo zachenja in z njo konchuje. Ti hochesh trgovati, moshki? Pojdi in trguj! Nochesh, ne pojdi in ne trguj! Vstajaj, nasmej se, ustvarjaj, tvegaj, moti se – za vse bosh plachal, in to v polnem obsegu, in nihche te ne bo reshil pred surovo in neusmiljeno stihijo polnokrvnega zhivega chloveshkega bivanja. Jamchiti "svobodo od" je nemogoche. Svobodo jemljejo z mochno moshko roko, brez jadikovanja, in ne prichakujejo usmiljenja od nikogar.

Liberalizem je politichna platforma spak in lisjakov, ki stremijo za tem, da bi na pravni podlagi obdrzhali nagrabljeno, ukradeno, izmaknjeno. Ruskemu chloveku je taka podlost tuja. Mi, ponosni slovanski narod, smo mochni in pogumni...

– Zakaj torej zhe stoletja klechite? – bo jedko vprashal Anglosaksonec med poigravanjem s papirjem borznih techajev... Zato, ker nikakor ne moremo otipati tega skritega, tezhkega, kristalno chistega bistva"za”, ki ne trpi najmanjshe prevare. Prevech ljubimo resnichno svobodo, da bi jo zamenjali za prostashko, suzhenjsko, odvratno liberalno "od". Rajshi bomo she naprej tako kot do zdaj, ko pa nekoch zberemo pogum... In potem bomo konchno izrekli svoje veliko rusko sporochilo, zadnje sporochilo svetovni zgodovini. To bo sporochilo ultimativne svobode, pozitivne in sonchne.

Svobode ”za”...

 

_______________________
Aleksander Geljevich Dugin (1962), filozof, publicist, eden od utemeljiteljev sodobne ruske shole geopolitike, predsednik sklada Center geopolitichnih ekspertiz, svetovalec predsednika drzhavne dume, glavni urednik revije Elementi. Vech o njem na spletni strani http://www.arctogaia.com