Srechko Kosovel
BALADA
BALADA
V jesenski tihi chas
prileti brinjevka
na Kras.
Na polju
zhe nikogar vech ni,
le ona
preko gmajne
leti.
In samo lovec
ji sledi...
Strel v tishino;
droben curek krvi;
brinjevka
oblezhi, oblezhi.
MOJA PESEM
Moja pesem je eksplozija,
divja raztrganost. Disharmonija.
Moja pesem noche do vas,
ki ste po bozhji previdnosti, volji
mrtvi esteti, muzejski molji,
moja pesem je moj obraz.
KONS. 5
Gnoj je zlato
in zlato je gnoj.
Oboje = 0
0 = ∞
∞ = 0
A B <
1, 2, 3.
Kdor nima dushe,
ne potrebuje zlata,
kdor ima dusho,
ne potrebuje gnoja.
I, A.
VOZIL SEM SE
Vozil sem se z zlatim cholnom
po rdechih vodah vechera
med drevjem
in travnatimi bregovi.
Vozil sem se
jaz, zlati mornar...
Toda prishel je vihar
in sonce je palo
s svojih vishin,
in kot da je zasijalo
vse drugo, manj zlato,
bolj jasno, bolj zhivo,
sem kot prerojen
stopil na breg.
Rdechi oblaki so se odtrgali
mi od srca,
videl sem jih,
shel za njimi
preko sveta.
O, SAJ NI SMRTI
O, saj ni smrti, ni smrti!
Samó tishina je pregloboka.
Kakor v zelenem,
prostranem gozdu!
Samó odmikash se,
samó tih postajash,
samó sam postajash,
sam in neviden.
O, saj ni smrti, ni smrti!
Samó padash, samó padash,
padash, padash
v prepad neskonchne modrine.
Izbral Ivo Antich
OPOMBA K IZBORU IZ KOSOVELA
Che je v smislu t. i. skrajne (kritichne) redukcije v vsakem pesnishkem opusu mogoche najti nekako pol ducata »res pomembnih« ali bistvenih pesmi (izbor je seveda »objektiven« predvsem z vidika izbiralca in njegovega prostorchasa), od katerih je ena tudi »kljuchna«, potem se na tem mestu v trenutku stoletnice Kosovelovega rojstva (in hkratnega vstopa Slovenije v EU-Nato) tovrstni izbor opredeljuje za naslednjih pet tekstov: Balada »I« (dodana razlikovalna oznaka velja za balado o brinjevki, ker obstaja she ena Kosovelova pesem z istim naslovom - Balada »II« o »pevcu slovenske dezhele«; naslova simptomalno »zblizhujeta« pojma te ptice in tega pevca), Moja pesem, Kons. 5, Vozil sem se in O, saj ni smrti. Pesnik je umrl v 22. letu in zapustil obsezhen opus (kljub temu, da so »zhe shtirikrat shle vse stvari v ogenj«, kot je sam zapisal v pismu sestri Karmeli 13. 6. 1923; njegovo pesnjenje je bilo torej »Pot skozi izgorevajochi gozd« – po naslovu ene od pesmi), na prvi pogled nevrotichno neurejen, eklektichen, na vse strani hlastajoch, hitrobelezhnishki, v preprostih besedah (pesem Preproste besede), tako rekoch kaotichen, vendar so v njem razvidne tudi zanesljive prvine samoosveshchene preglednosti, tezheche k dolocheni vishji (preroshki, »rimbaudovski«, konstrukcijski) sintezi. Po osnovni zgovornosti naslovov Kosovelov pregled nad lastnim pesnishko-refleksivnim razvojem od (krajinarskega) impresionizma prek ekspresionizma in kons-avantgardizma do socialnega radikalizma nakazujejo pesmi Impresija (dva teksta z istim naslovom, eden »krashki«, drugi »ljubljanski«), Ekspresionistichna pesem, Konsi (ok. dva ducata tekstov z besedo »kons« v zachetku naslova) in Revolucija. V smislu she tehtnejshe estetsko-sporochilne simptomalnosti pa je ustreznejsha zhe predhodno navedena peterica pesmi, ki tako pomeni pesnikov »pentagramski psihogram« (tudi v smislu klasichne petdelnosti tragedije). Balada: izhodishche v rodni pokrajini; Moja pesem: manifestno ekspresivna avtodefinicija; Kons. 5: najpomembnejshi »kons« s poudarjeno (kozmichno: nichla, neskonchnost) opozicijo zlato – gnoj; Vozil sem se: nazoren opis »treh etap« lastne poti od »zlata« (poetichnosti) skozi »gnoj« (zhivljenjskosti) do preroda v svetovljanskih »rdechih oblakih« (revolucija ne le s historichno, temvech tudi z intimno veljavo); O, saj ni smrti: metafizichna poanta v zeleno-modrem (znachilnost Kosovelovih barvnih oznak!). Kljuchnost Balade je utemeljena z njeno simbolichno daljnosezhnostjo, saj po svoje naslavlja celo ves pesnikov opus, ki slovenstvo (danes ob »vrnitvi« v Evropo) soocha s Kosovelovo »zapadno Evropo« kot krvavo »ekstazo smrti«, po kateri »Z zlatimi zharki sijalo bo sonce/ na nas, evropske mrliche.«; cit. Ekstaza smrti). Vrnitev v »zlato dobo« evropske mrlishke idile? (»Jaz trdno verjamem, da bo Evropa ozdravela le na ta nachin, ako bo vsak zvest svoji notranjosti.«; cit. isto pismo Karmeli).
(Op. avt. izbora)