Revija SRP 61/62

Nestor

 

OD KOD JE KRENILA RUSKA ZEMLJA...

(Odlomek iz staroruske kronike)

 

 

Naj torej zachnemo to povest.

Po potopu si je troje Noetovih sinov razdelilo zemljo: Sem, Ham, Jafet. Vzhod je pripadel Semu: Perzija, Baktrija, celo do Indije v dolzhino, v shirino pa do Rinokorura, se pravi od vzhoda pa do juga, in Sirija, in Medija do reke Evfrat, Babilon, Korduna, Asirija, Mezopotamija, Arabija Stara, Jelimans, Indija, Arabija Mochna, Kilisirija, Komagina, vsa Fenicija.

Hamu pa je pripadel jug: Egipt, Etiopija, soseda z Indijo, in druga Etiopija, iz katere izvira etiopska reka Rdecha, tekocha na vzhod, Fivaida, Libija, soseda s Kirinijo, [...] in nekateri otoki: Sardinija, Kreta, Ciper, in reka Heona, ki se imenuje tudi Nil.

Jafetu pa so pripadle severne in zahodne dezhele: Medija, Albanija, Armenija Mala in Velika, Kapadokija, Pelagonija, Halatija, Kolhida, Bospor, Meotija, Derevija, Sarmatija, prebivalci Tavride, Skitija, Frakija, Makedonija, Dalmacija, Malosija, Fesalija, [...] Arkadija, Ipirotija, Ilirija, Slovani (poudarek ur.), Lihnitija, Adriakija, Jadransko morje. Pripadli so tudi otoki: Britanija, Sicilija, Evbeja, Rodos, Hios, Lesbos, Kitera, Zakint, Ketalonija, Itaka, Korzika, del Azije, ki se imenuje Jonija, in reka Tigris, ki teche med Medijo in Babilonom; do Pontskega (Chrnega) morja na sever: Donava, Dnester, Kavkashke gore, se pravi Madzharske, in od tod do Dnepra, in ostale reke: Desna, Pripjat, Dvina, Volhov, Volga, ki teche na vzhod v dezhele Sema. V dezhelah Jafeta so Rusi, Chudi, in razna ljudstva: Mera, Muroma, Ves, Mordva, Zavoloshka Chud, Perm, Pechera, Jem, Ugra, Litva, Zimigola, Kors, Letgola, Lib. Lahi pa in Prusi, Chudi so zraven Varjashkega morja. Po tem morju krmarijo Varjagi: odtod na vzhod – do krajev Sema, ki so tudi ob tem morju, in na zahod – do zemlje angleshke in voloshke. Potomstvo Jafeta so tudi: Varjagi, Shvedi, Normani, Goti, Rusi, Angli, Gali, Volohi, Rimljani, Nemci, Korljagi, Benechani, Genovci in drugi – na zahodu mejijo na juzhne dezhele in so sosedi plemena Hama. [...]

Chez mnogo chasa so odpluli Slovani po Donavi, kjer so zdaj dezhele Madzharov in Bolgarov. In od teh Slovanov so se razshli Slovani po zemlji in se poimenovali, kjer se je kdo zaustavil in se naselil. Tako, na primer, so se eni, ki so se naselili ob reki Morava, poimenovali Morava, drugi pa Chehi. Pa she drugi Slovani: Beli Hrvati, in Srbi, in Horutani (poudarek prev.). Ko so Volohi napadli Slovane Donavske in se naselili med njimi in jih zatirali, so ti Slovani odshli in se ustavili ob Visli in se poimenovali Lahi, od teh Lahov so nastali Poljaki, drugi Lahi so bili Ljutichi, Mazovchani, Pomorjani.

Tako so se Slovani naselili ob Dnepru in se poimenovali Poljani, drugi Drevljani, ker so se nastanili v gozdovih, spet drugi so se nastanili med Pripjatom in Dvino in se poimenovali Dregovichi, drugi so se ustavili ob Dvini in se poimenovali Polochani, po rechici, ki se vliva v Dvino in nosi ime Polota. Slovani pa, ki so se naselili ob jezeru Ilmenija, so ohranili svoje prvotno ime – Slovani ter zgradili mesto, ki so mu dali ime Novgorod. Drugi so se nastanili ob Desni, ob Semi, ob Suli in se poimenovali Severjani. In tako se je razkropilo slovansko ljudstvo, po njegovem imenu je tudi pismenost dobila ime "slovanska".

 

Iz rushchine prevedel Just Rugel

 

 

 

Nestor – ruski menih-letopisec, 11./ 12. stol., zhivel v she danes ohranjenem samostanu v Kijevu (t. i. Kijevsko-pecherska lavra), tedaj sredishchu Kijevske Rusije; ok. leta 1112 je sestavil prvo zanesljivo znano rusko kroniko Povest’ vremennyh let (Povest minulih let), iz katere je zgornji odlomek; gre za svetovno in rusko zgodovino od delitve sveta med Noetove sinove, od slovanskih plemen omenja tudi Srbe, Hrvate in Korotane (karantanske Slovence), navaja, da se je leta "6500" ("od nastanka sveta", tj. 992 po Kr.) kijevski knez Vladimir bojeval proti Hrvatom (horvatskája vojná), govori o legendarni ustanovitvi mesta Kijeva in prve ruske drzhave, ki naj bi nastala tako, da so Slovani poklicali tri brate Varjage (shvedski Normani), naj jim vladajo, eden od trojice, Rjurik, naj bi bil zachetnik prve ruske vladarske dinastije; razlichni letopisi pomenijo zachetek ruske knjizhevnosti, jezik v njih je meshanica stare cerkvene slovanshchine in tedanjega zhivega jezika, zato jih je potrebno prevajati v danashnjo rushchino. (Op. ur.)