Revija SRP 61/62

Lev Detela

 

NATIVE AMERICAN POETRY

 
 
Leta 1947 rojena Linda Hogan je Indijanka iz rodu Chikasav in sodi k skupini najpomembnejshih avtoric in avtorjev tako imenovane Native American Poetry. Za svoje romane, pesnishke zbirke in eseje je prejela zhe vech nagrad, poleg tega so jo uvrstili med kanditate za pomembno Pulitzerjevo nagrado. Izvirna izdaja njenega romana Power je izshla leta 1998 pri zalozhbi W.W. Norton & Company v New Yorku, kmalu zatem pa so zanimivo delo prevedli tudi v nemshchino.

Avtorica nas v prichujochem romanu popelje globoko v mitologijo starih indijanskih ljudstev Amerike. Vodi nas, kot je zapisala sama, »v kraje, kjer se rodijo oblaki«. Tu, na indijanskem podrochju Floride, je glavna junakinja knjige, mlada Indijanka Omishto, sredi neke nevarne nochi pricha posebnega in za Indijance usodno pomembnega dogodka. Njena chudashka teta Ama sredi viharja, ki se je spremenil v katastrofo in podira drevje in hishe, ubije panterja, ki je za rod nedotakljiva magichna zhival. Indijanci ga chastijo kot svojega velikega prednika in zachetnika rodu. V preteklosti bi nasilni uboj te zanje glavne zhivali razumeli kot najvechji zlochin in bi storilca usmrtili.

Ali je chudashka Ama ubila panterja iz obupa? Izkazhe se namrech, da je razocharana in prestrashena zaradi radikalno napredujochega unichevanja naravnega okolja, ki je njenemu rodu unichil vsakrshno mozhnost za chloveka vredno zhivljenje v smislu starih indijanskih tradicij in verovanj ter ga pahnil v zakotni in tudi vedno bolj ogrozheni rezervat, v katerega zhe vdirajo vedenjski nachini tako imenovane »nove visoke amerishke civilizacije«. Zaradi hitrega napredovanja kapitalistichno usmerjene tehnike je bistveno ogrozheno tudi naravno okolje, in seveda rastline in zhivali. Predvsem tudi panter, obchutljiva indijanska sveta zhival.

Izkazhe se, da je Ama panterja ubila zato, ker je katastrofalni vihar obchutila kot zachetek univerzalne katastrofe, ki bo unichila svet. Spomnila se je na staro indijansko legendo, v kateri je neka zhena »splezala med ciprese, da bi ubila veliko machko Indijancev. Zaradi tega magichnega zhrtvovanja je svet spet nashel pot k ravnotezhju«.

Ker je panter v Floridi zashchitena zhival, se v afero vmeshajo skupine za varovanje okolja in drzhavne oblasti. Nekateri izvedenci so mnenja, da je storilka ukrepala v starostni zmedenosti pa tudi iz usmiljenja. Pri seciranju trupla ubite zhivali so namrech ugotovili, da je bila bolna. V drzhavnem procesu je zato oproshchena, pach pa jo obsodi stareshinski svet rodu in jo izobchi iz indijanskega rodovnega sistema. Zapustiti mora rezervat in na stara leta oditi »neznano kam«.

Njena mlada nechakinja Omishto, ki je ves chas z napetostjo spremljala dramatichno in tragichno dogajanje ter nastopila kot pricha pri sodni obravnavi na drzhavnem sodishchu, zaradi dogodkov dozori v ozaveshcheno Indijanko. Amino dejanje je zanjo smiselno. S svojo teto je bila vedno zelo povezana. Pri njej se je navdushila za staro indijansko kulturo in za absolutno indijansko povezanost z naravo in stvarstvom. Za Omishto pomeni Amino dejanje zachetek lastne eksistencialne iniciacije globoko v svet indijanske kulture, mitologije in starozhitnosti.

Avtorica Linda Hogan v romanu na jasen nachin predstavi »razpoko v posodi zgodovine«, »prepad med obema polovicama sveta«, nesporazum in razlom med tako imenovano zahodno civilizacijo in zhivljenjskimi nachini naravnih ljudstev. Oziroma kot zapishe na strani 171: »To je she bil svet machk, katerih ochi so se svetile kot luch, to je bil svet jelenov, olepshanih z imenitnim rogovjem, to je bil svet medvedov, ki so rjoveli kot vihar, svet mochvirskih ptic, katerih dvojchek je odseval z vodne gladine. Takrat smo she lahko opazovali svetle zvezde. Njihovi obrazi so zhareli kot ogenj. Poznali smo visoki, krozhechi svet orlov. In vse to je bila hrana stvarstva, preden so nam prinesli boga in pushke, red in ure.«

 

 
______
Linda Hogan, Power, naslov nemshke izdaje Wolkenschatten, iz angleshchine prevedla Regina Rawlinson. Zalozhba BLT – Lübbe, Bergisch Gladbach, 2002.