Revija SRP 61/62

Gaetano Longo

 

IGRE RAVNOTEZHJA

 

 

IGRE RAVNOTEZHJA

 

Chepe

na drevesu,

gleda svet od dalech.

Tezhishche je

stabilno

in veja je

trdna

in

zagotavlja razdaljo.

Od zgoraj

navzdol

je lazhje gledati.

A zazirati se v vishine

je chisto nekaj drugega.

 

 

 

PRESELITEV

 

Spehal sem ven gore knjig

chrn in nem klavir

ogromne kose pohishtva

in

gluho kitaro

stereo naprave,

gate,

nogavice

Kamion

sem spravil

skozi vrata moje sobe

Zakaj

pa sam ne morem iz nje ven?

 

 

 

MOZARTIANA

 

Velik orkester

pipe    

neprestano pushchajo

avtomobilski izpuhi

zvonci

in

telenovelas

s histerichnimi otroki

Glasba se ti zdi grda

morda pa

je nochesh poslushati.

 

 

 

MONDENO ZHIVLJENJE

 

Sam.

Tisoch ochi,

ki te gledajo,

te opazujejo,

oprezujejo za teboj.

 

Strastno

pokadish

tisoch cigaret

 

Ti sam

sredi salona

s tisocherimi ochmi,

ki te slachijo.

 

Zhivchno pijesh

tisoch malih pozhirkov.

 

In tisoch ochi

te oblega

te obkoli.

 

Ti pa chisto sam

sredi salona

in tisochkrat

zakrichish

»Z DOVOLJENJEM«

 

 

 

RACHUNALNISHKO OBDELANE VIZIJE

 

Chez kakshno leto

bomo prezhiveli vikende na luni

Nash najboljshi prijatelj bo

bionichni chlovek

Presaditev glave

bo poletno-jesenska moda

Rumena tableta namesto shpagetov

rdecha kot glavna jed

modra kot prikuha in sadje

Razvoj bo neverjeten

ne bo nam treba vech dihati

in niti se spolno zdruzhevati

berachem pa bodo razdelili drobizh

strojchki, ki vse sami naredijo

 

 

 

SPREHOD OB MESECHINI

 

Urejena mnozhica

stopa po cestah

v zelo dolgih vrstah.

Vsi enaki, popolni:

izurjena

vojashka parada.

Isti obrazi, iste kretnje.

V ritmu,

ne da bi zgreshili korak.

Avtomatizirani, Robotizirani, Mehanizirani,

Legalizirani, Zasuzhnjeni

& Redoljubni.

V korak s chasi.

Med korakajocho mnozhico

chlovek,

pochasi stopa.

Pehajo ga,

na levo na desno

odbija se

sem pa tja.

Pade

ga pohodijo

stopijo nanj

in

neurejeno

s krvjo umazhe plochnike.

 

 

 

IGRA PREVAR

 

Kjer shkoljke zapleshejo v morju

nekega lepega dezhevnega in viharnega dne

kjer psi lajajo objemajoch cestno svetilko

z nesnago med nohti

in duhom po bencinu

se stara neko telo

roka onemi –

vodnjak naseljen s kovanci utaplja zenico –

Kjer veter pozhre vsa vprashanja

sejejo grozo v nekem vrtu

Zgubljeni kot kaplja mleka v skodelici kave

previdno napredujemo

ne da bi vihali nos

Lahko bi bili v nebesih

 

 

 

TOZHBA

 

Dnevi & dnevi & nochi ob polnih lunah

v kopelih Cinzana Piva Caribbean Cluba

sendvichi & poljubi & sprehodi & potenje

& zhivci & nespechne nochi & skushtrani lasje

& raztrgane hlache

Zgolj besede

odrgnjena kolena & zhivo meso

angolske ogrlice

izgubljeni kljuchi in neshtetokrat spet najdeni

in hotel za tujce

taksi za tujce

trgovine za tujce

slavja in zabave za tujce

In jemal bom zdravila za tujce

ker notri v nas nekaj umre & se prerodi

je polno zhalostnih osamljenih trudnih besed

zaman obolelih

Polno praznih besed

s katerimi je moch dobiti ali zgubiti vse

nekoga

same sebe

 

 

 

CHARODEJ

 

Grem z zhametnim korakom

naokrog po temnem mestu

Stopam dalje z opreznim

in morda machjim korakom

kot nevidna senca

kot prikazen ki se je zgubila

med tisocherimi dvornimi spletkami

Grem s shepavim korakom

in ishchem jazz & druge opojne pijache

v obmejni dogodivshchini

v iskanju na kakshen zmeden pogled

Che se bom malce potrudil bom prebil

to noch in s kakshno finto dospel do jutri

in che bo shlo vse po srechi bom izumil zoro.

 

 

 

PRIVAJANJE NA RAZOCHARANJE

 

Naj bo chlovek she tako chist

prej ko slej bo smrdel

zaradi pomanjkanja vode ali slave

zaradi pretirane nadutosti

zaradi podnebja

ali preprosto zaradi umazanije.

Smrad po krvi ko se rodimo

Smrad po sechu ko umremo

Smrad po smrti ko zhivimo

 

Bolj malo svetega ostane:

drobni okraski, nekaj oblek,

kakshna fotografija

in dehtenje spominov.

 

 

 

TEORIJA IN PRIHOD POMLADI

 

                                                         Radi

Pomlad

se vselej vrne in zhe od dalech pozdravi

in vsako leto se skusha srechati z jesenjo

in krizhati svoj moshki pogled z vetrom.

Stoichno in trmasto se zmerom vrne

in pride z vzhoda ob vsakem vremenu

z dezhjem iz zhelezne zhice in srebra med suhimi

vetrovi in peshchenimi pa besednimi viharji.

Pomlad brezhibne geometrije

in skrivnosti raztresene na travi in po cestah.

Kot vsako leto presenetljivo

pomlad zheljno potrka na vrata

prav nekega dolochenega dne

prav tochno v trenutku, ko se zachne pomlad.

Drevesa se prerodijo.

Pogledi se omehchajo.

Krila se skrajshajo.

Stihi postanejo dolgi in divji

kot konji na prostosti.

Pride pomlad in se udobno namesti

prekrizha noge

toplejsha in seksi

razigrana in polna morja

zelena in gola prav taka kot je sama.

 

 

 

NEZNATNE ZGODBE

 

 

Na chast Carlosa Drummonda de Andreade

 

Ponocheval sem s Paolom, ki je bil zaljubljen

v Francesco, ki je poznala Ragna, ki je hodil ven

z Leom, ki je zhivel z mojo sestro, ki je poznala

Danielo, ki je bila zaljubljena v Paola.

Paolo se je porochil in se je spametoval.

Francesca si je ustvarila dom in je chislana gospa.

Ragno je bolnichar in poje v neki skupini hard rock.

Leo je funkcionar in nima vech svojega rumenega avta.

Moja sestra je bila 17 let zarochena in je she vedno moja sestra.

Daniela se je omozhila z drugim, ima dva otroka in se je lochila.

Tudi Paolo se je porochil z drugo in je zdravnik, izsholan obducent.

Pustolovshchina se je najbrzh spotoma izgubila, a so vsi she vedno

zhivi in zdravi, in prichakujejo kot vsi, da bo vsaj njihova smrt

spodobna, mirna, skromna, moderna smrt pach, spokojna,

skratka en drek od smrti, kot je vsaka smrt.

Jaz pa sedim v kotu, gledam in si vse to zapisujem.

 

 

 

SKRIVNOST ELEGANCE

 

Chas je prijetna oseba.

Ima vedno resen videz in vede

se galantno kot kak gospod.

Pozna pravila etikete kot lastne zhepe

in nosi nataknjeno v gumbnici

modro cvetko, ki nikoli ne ovene.

Ima tisoch ljubic in tisoch otrok

in spolno je zelo iskan,

ker, pravijo, da se s chasom

njegove usluge izboljshujejo.

Ko se mu zljubi, si sname resno masko

in s spushchenimi lasmi zleze v postelje h gospem,

ki potem rojevajo otroke svojega chasa.

Pod nashim nosom steche mimo,

saj Chas nima starosti in nima chasa

in pochenja vse, kar hoche in she kaj vech.

Pojoch,

ne da bi se tega sploh zavedali,

jo popiha vedno po gosposko

z vsem nashim chasom in nashimi zobmi

in nas zapusti, oprte na palico,

rahlo slaboumne in chudashke,

medtem ko pomaha obzorju v pozdrav

s svojo modro rozho v roki.

 

 

 

Iz italijanshchine prevedla Jolka Milich

 

 

 

 

O avtorju

 

Italijanski pesnik, prevajalec, esejist in pripovednik Gaetano Longo se je rodil leta 1964 v Tr­stu, kjer tudi zhivi. Izdal je shest pesnishkih zbirk, in sicer: Lo Scacco Matto (Shah v matu), 1990; At­mosfera di Tatuaggio (Vzdushje tetoviranja), 1994; Diario di un Pagano (Poganov dnevnik), 1997; Paesaggi senza ritorno (Krajine brez vrnitve), 1999; Antologia di Deliri e Meraviglie (Antologija blo­denj in chudes), 2001, in Graffiti (Grafiti), 2001. Leta 1999 je izshel v Trstu njegov roman LI­BERO, Storie di un oste triestino (LIBERO, Zgodbe trzhashkega gostilnicharja). Prevedel je v ita­lijanshchino vech kot ducat zbirk in antologij latinsko-amerishke poezije in nekaj romanov. Objavlja pesmi tudi v italijanskih in tujih dnevnikih, revijah in antologijah. Preveden (z izbori pesmi revialno in s samostojnimi zbirkami) v shtevilne jezike. Prevedene pesmi so iz zadnje zbirke Graffiti – s podnaslovom Antologia poetica 1982-2001 (Grafiti – Pesnishka antologija 1982-2001), ki je izshla pri trzhashkem zalozhniku Franco Puzzo Editore, novembra 2001.

 

(Prevajalka)