Revija SRP 61/62

Danijel Malenshek
Chlovekov razvoj

 

O DRZHAVLJANSKEM POGUMU IN
CIVILNI DRUZHBI
 
 
 

Drzhavni svet RS in Zavod Enajsta akademija sta izvedla posvet o aktualnosti civilne druzhbe v procesih globalizacije. Drzhavni svet je zhe po svoji naravi bolj civilnodruzhbena kot oblastna ustanova, za Enajsto akademijo pa je upati, da njen naziv ne izhaja iz kroga marksistichne misli, da je poleg znanih desetih tez marksizma potrebna le she enajsta1 – pa bodo resheni problemi tega sveta. Na posvetu so sodelovali shtevilni vabljeni ugledni gostje in slishati je bilo marsikaj, meni pa se ob vsem slishanem zdi pomembno omeniti rechi, ki so bile na posvetu nekako zamolchane. Predvsem je bilo zamolchevano dejstvo, da nasha druzhba she ni normalizirana, da je v marsichem she globoko v preteklosti in da zato ni mogoche obravnavati vprashanja civilne druzhbe, ne da bi ugotovili in presegli realne razmere in stanje na podrochju civilnodruzhbenega zhivljenja pri nas.

Dejstvo je, da sta zhe razpolozhenje pa tudi celotna razprava pokazala, da je nasha civilna druzhba mrtvoudna, ker je vse premalo spontana in vse prevech vodena. Oblast skusha na vsak nachin prek nekakshnih mrezh koordinirati civilno druzhbo in jo usmerjati ali kar nadzorovati prek Centra nevladnih organizacij, t.i. opozicija pa prek nekakshnega Zavoda za ozhivitev civilne druzhbe predvsem priti do oblasti. Eni in drugi pa so seveda del nashega udbokleropartijskega rezhima, kjer se prepirajo le she o tem, koliko naj kdo chesa ima in se enako bojijo spontanega civilnodruzhbenega delovanja drzhavljanov. Nihche noche vedeti, da je kontrolirana infekcija v slovenski verziji perestrojke potekala sochasno ob vseh vzhodnoevropskih dezhelah, zato so povsod tudi problemi civilne druzhbe enaki. Potem ko so umrli trije generalni sekretarji KP ZSSR2 in so po bankrotu komunizma komunisti ugotovili, da se je treba "preobraziti", so povsod v istem chasu imeli svojega Smoleta, ki je zasluzhen, da so pri vseh sochasno dovolili predvajati bozhichne pesmi, organizirali okrogle mize o politichnem pluralizmu in spodbudili nadzorovane civilnodruzhbene procese preobrazbe. Iz chasa totalitarizma, ko je bilo pomembno, kaj bo kdo rekel, smo preshli v chas, ko je pomembno, kaj bosh jedel! Pri tem pa o tem odlochajo vedno isti, to je tisti, ki so svojo politichno moch preobrazili v moch lastnine, ostali pa so she naprej zastrasheni, ker vedo, da se jim lahko zgodi marsikaj, posledichno pa so tudi sprijeni, ker ne obsojajo lumparij, ki se dogajajo, ampak obzhalujejo, da niso uspeshno vsaj malo zraven, ne da bi jih kdo razkril ali celo obsodil! Iz enotnosti ljudske oblasti smo se preobrazili v novo enotno ljudsko oblast, ki jo vodijo iste sile s tem, da so zdaj demokratichno legitimirane, saj je najvechji rezultat Demosovega chasa, da so od takrat praktichno vedno znova izvoljeni t.i. pravi, tj. "nashi" ljudje, vsi drugi pa so sistematichno odrinjeni ali pa jih je kvechjemu toliko, da sluzhijo rezhimu kot figov list demokracije. Rezhimu je zdaj toliko lazhje vladati, ker mu ljudi ni vech treba pridobivati, ampak mora le obvladati tiste, ki so lahkomiselno mislili, da lahko zdaj zares in brez posledic pokazhejo svoje politichne poglede. In kot she vedno v Kijevu stoji spomenik komsomolcu Morozovu, ki je KGB-ju3 izdal lastne starshe, tako she vedno v Ljubljani stoji spomenik Revolucije, kar oboje nemo pricha o tem, kakshne vrednote so she vedno cenjene. In tako npr. Jansha mirno opushcha pridevnik "socialna" pri svoji stranki, njegov podpredsednik Brejc pa ne daje odgovora o usodi udbovskih kartotek, ki jih je demokratichno prevzel in nikoli odprl, zdaj pa se ljudje ob objavi imen ulichnih ovaduhov in policistov ter zamolchevanju organizatorjev in nadzornikov udbovskega sistema med seboj kar naprej sumnichijo, namesto da bi se spravili in prek sprave stopili na pot normalizacije po merilih evropske demokratichne tradicije.

Ochitno je komunizmu do te mere uspelo spremeniti slovenski narodni znachaj, da se Slovenci vse preradi zagovarjamo in odgovarjamo, namesto da bi sprashevali!

Ker torej she vedno nismo spravljeni med seboj in ker danashnji udbokleropartijski rezhim uchi ljudi zhiveti z zlochinom in jih privaja intelektualnemu neposhtenju in zaradi tega ni pravih vrednot, sprejetih na individualni ravni, skladno s tem pa tudi ne pravih sploshnih vrednot, she manj pa zaupanja v pravo in njegovega sposhtovanja – je seveda premalo tudi drzhavljanskega poguma, ki je edini lahko temelj civilnodruzhbenih dejavnosti, ki bodo alternativa oblasti in bodo presegale ozke stanovske ali druge zgolj skupinske interese.

Takrat se bo tudi uravnovesilo zdaj porusheno ravnotezhje med ustvarjenim in delitvijo v prid ustvarjanja! In shele takrat bomo Slovenci spregledali votlost in pasivizem "pluralizma interesov" ter spoznali, da k uspehu vodi le pripravljenost na medsebojno demokratichno tekmovanje, namesto vzajemnega okoliprinashanja, in da pride beseda sluzhba iz sluzhiti, placha iz plakati in davek iz daviti ter da lastnina ne pomeni pravico do samopashnosti, ampak njeno rabo in upravljanje v svoje in skupno dobro!

Dokler pa rezhim vsega tega ne bo razumel in tudi chesa storil, da se razmere izboljshajo, in dokler se bo hvalil s tem, da je marsikje slabshe, in dokler pri nas novinarji na vso moch "svobodno" pishejo tako, kot so jih nauchili, ne pa v skladu z resnichnim zhivljenjem in njegovo raznolikostjo, in dokler ne bomo imeli razlogov za sposhtovanje in zaupanje v pravno drzhavo – toliko chasa se bo marsikdo pripravljen bojevati do zadnje kaplje tuje krvi in do zadnjega grosha tujega premozhenja, sam pa bo deloval le v okviru dovoljene ter od oblasti spodbujane in plachane civilne druzhbe, nikakor pa ne bo nichesar storil tako, kot si morda zhelijo organizatorji posveta o problematiki civilne druzhbe.

Do takrat pa se sramujem svojega pravnega poklica, she bolj pa vseh tistih pravnikov, ki se ga ob teh razmerah ne sramujejo in dovoljujejo zlorabo prava in pravnikov, saj predvsem zato tudi civilna druzhba ni taka, kot bi morala biti. Ob tem razmisleku pa se nehote spomnim na simbol slovenskega drzhavljanskega poguma, podobnega ravnanju tistega zajchka, ki se je v skupini pogumno pritozheval chez vrivanje lisice, volka in drugih zveri, potuhnjeno pa molchal, ko so zveri vprashale, kdo se pritozhuje, ter pogumno na ves glas krichal, da je to on in kaj da hochejo – vendar shele potem, ko je svoj zaboj piva pripeljal domov in ga zachel prazniti ob zaklenjenih vratih, spushchenih zavesah in ugasnjenih lucheh, pa she to shele po shesti steklenici piva in ko ga nihche ni mogel slishati!

V Ljubljani, 16. septembra 2003

 

__________
1 Marxova 11. teza o Feuerbachu: »Filozofi so svet le razlichno razlagali, gre pa zato, da ga spremenimo.«
2 KP ZSSR (Komunistichna partija Zveze sovjetskih socialistichnih republik)
3 KGB (Komitet gosudarstvennoj bezopasnosti – Komite drzhavne varnosti)