Revija SRP 61/62

Branko Lipnik

 

POPOLDANSKI AFORIZMI

 
 
 

Najprej je raj iskal kot ministrant, potem kot brigadir, zdaj je divji kapitalist.

Zhe zdavnaj bi bili druga Shvica, che ne bi ur popravljali z ruskim kladivom.

Bi radi, da vas razjahajo? Zravnajte se!

Ne bodite tako nevoshchljivi, saj denar krozhi. Tudi stotini.

Prej so mi jemali besedo, zdaj mi vrachajo aforizme.

Ena od mojih temeljnih chlovekovih pravic je, da lahko lenarim. Tvoja, da lahko delash.

Pomagali so nam iz stiske, da so nas lahko she bolj stisnili.

Tako nas ljubijo, da v njihovem objemu ne moremo vech dihati.

Mi smo vegetarijanci! To, da smo 50 let jedli meso na kredit, res ni bilo zdravo.

Bog je napisal jedilnik, Darwin recepte, drzhava pa je v sholi vse prismodila.

Ne moremo vas tako slabo plachati, kolikor lahko vi malo delate, je dejal in vzel vse.

Brez hrbtenice bi lazhje pobirali drobtine.

Drzhijo se v shahu, ker nikakor ne zmanjka lovcev.

Saj bi pljunili v dlani, toda te she kar ploskajo.

Vsi drugachni, vsi enakopravni! She srecha, tako me vsaj katera pogleda.

Ljubezen je en sam boj za ljubezen, sovrashtvo pa prav tako.

Po dushi je pesnik, po poklicu inzhenir, dela kot politik.

Danes je chudovit dan. Otroci me pozdravljajo, sonce je svetlo in chasopis ni izshel.

Vaja dela mojstra tudi v ljubljenju, v ljubezni nikoli.

Pogojni refleks velja tudi za oblast. Ko ji zakruli v zhelodcu, gre v reforme.

Lumpenproletarci se uspeshno kujejo v lik lumpenintelektualca.

Po drugi vojni smo si podajali opeke, po zadnji pa ministre.