Revija SRP 59/60

Lev Detela
 
 

 

NAJBOLJSHI KAZHIPOT NA RAZVEJENO PODROCHJE NEMSHKEGA LITERARNEGA DELOVANJA*

Kürschnerjev nemshki literarni koledar 2002 – 2003 z zapisi o slovenskih dvojezichnih avtorjih

 

Leta 1879 kot prirochni literarni koledar zamishljena knjizhica bratov Hart, ki se je zgledovala po podobnem angleshkem bio-bibliografskem prirochniku Who´s who, ki je prvich izshel leta 1849 v Londonu, se je v naslednjih desetletjih v urednishtvu prizadevnega Josepha Kürschnerja razvila v vodilni leksikografski literarni prirochnik celotnega nemshkega prostora. Sprva je ta »literarni koledar«, ki hoche biti chim bolj natanchen seznam literarnega delovanja vseh v nemshchini pishochih zhivechih beletristichnih avtorjev in avtoric na nemshkem jezikovnem prostoru in povsod po svetu, izhajal vsako leto, pozneje pa le obchasno. Triinshestdeset dosedanjih izdaj nemshkega literarnega koledarja, ki je zaradi Kürschnerjeve urednishke zamisli prerasel obichajne koledarske znachilnosti, saj posega tudi k spremljevalnim pojavom ter v ozadja kompleksnega literarnega in zalozhnishkega dogajanja in je utemeljen na dokumentiranem gradivu zalozhb, literarnih zgodovinarjev in primarnih podatkov, ki jih poshiljajo posamezni avtorji, zrcali nemshko kulturnopolitichno zgodovino od druge polovice 19. stoletja do danes.

Leta 2002 je minilo tochno sto let od smrti Josepha Kürschnerja, ki velja za arhitekta tega zanimivega in informativno koristnega leksikalichnega literarnega seznama, vendar njegova zamisel tudi v 21. stoletju zhivi naprej.

Najnovejshi Kürschnerjev nemshki literarni koledar (Kürschners Deutscher Literatur-Kalender, zalozhba K. G. Saur, München in Leipzig 2003, cena kompleta v dveh knjigah 328 evrov), ki ga je uredil Andreas Klimt, hodi po ustanoviteljevih poteh in objavlja v dveh knjigah na skupno 1822 straneh 15.205 sestavkov o pisateljih, prevajalcih, literarnih inshtitucijah, o 443 nemshkih literarnih revijah (na primer o petindvajsetih letnikih posrednishke dunajske revije LOG z zdaj sto shtevilkami od leta 1978 naprej), literarnih nagradah, shtipendijah in 1632 zalozhbah. V najnovejsho izdajo, ki je izshla po dveletnem presledku, je vkljuchenih 2.099 novih avtoric in avtorjev, ki pishejo v nemshkem jeziku. Poimensko je omenjeno 140.000 literarnih objav posameznih avtorjev, od tega 10.100 iz let 2001 in 2002. V posebni rubriki so navedena imena 635 prevajalcev iz najrazlichnejshih jezikov v nemshchino, med temi je 22 literarnih prevajalcev iz slovenshchine (tu so med drugim zabelezhena znana imena Peter Handke, Manfred Jähnichen, zdaj zhe pokojni Alois Hergouth, Peter Urban ali Fabjan Hafner), vendar je seznam pomankljiv, ker pogreshamo med drugim priznanega prevajalca Cankarjevih del Erwina Köstlerja pa tudi Klausa Detlefa Olofa ali Petra Scherberja, prav tako manjkajo prevajalci, ki zhivijo v Sloveniji. V nasprotju s posamichno omenjenimi pisci in prevajalci na Cheshkem, Slovashkem, Poljskem, v Rusiji, Ukrajini, na Madzharskem in drugod Slovenija ni vech omenjena kot podrochje, na katerem she nastaja nemshka knjizhevnost oziroma se prevaja v nemshchino; nemshka literatura v Sloveniji se je v Kürschnerjevem literarnem koledarju ochitno zakljuchila v izdaji za leto 2000 poleg nekrologa za nemshko pishochim Slovencem Igorjem Shentjurcem (umrl leta 1996), z nekrologoma za rojenim Ljubljanchanom Brunom Brehmom (umrl v avstrijskem Alt Auseeju leta 1974) ter za rojenim Mariborchanom Maxom Mellom (umrl leta 1971 na Dunaju); kot zadnji v koledarju registrirani prevajalec iz Slovenije, ki prevaja v nemshchino, pa je v davni izdaji iz leta 1981 omenjen dramaturg Emil Smasek kot prevajalec Frana Milchinskega.

Vendar je za interkulturno dogajanje na nashem prostoru pomembno, da je v samostojnih chlankih dokumentirano literarno delo tistih slovenskih avtorjev na Koroshkem ali drugod v Avstriji, ki pishejo in objavljajo tudi v nemshchini. Bikulturalnost in bilingvalnost sta namrech specifichnost slovenske in drugih manjshinskih literatur, ki pozitivno zazhivita v posrednishtvu med razlichnimi jezikovnimi prostori. Po abecednem redu so poleg avtorja tega zapisa (v koledarju ima 84 vrstic) uposhtevani she Milena Merlak Detela (24 vrstic), Janko Ferk (72 vrstic), Maja Haderlap (37 vrstic), Fabjan Hafner (20 vrstic), Sandra (Sashka) Innerwinkler (7 vrstic), Peter Kersche (33 vrstic), Janko Messner (55 vrstic), Jani Oswald (6 vrstic). Florjan Lipush in Gustav Janush v tem sklopu nista navedena, ker pisheta samo v slovenshchini, pach pa se njuno ime pojavi na straneh 423 in 424 pri seznamu nemshkih prevodov Petra Handkeja. Slovenski koroshki pesnik Andrej Kokot je zabelezhen kot prevajalec. Vendar kljub urednishki zhelji po chim vechji natanchnosti vseeno manjka kako ime, na primer je spet, kot zhe v prejshnjih izdajah, spregledan dvojezichni koroshki pisatelj, prevajalec, urednik nove slovenske koroshke revije Novine in zalozhnik edicije Rapial Jozej Strutz iz Celovca. Registrirani sta tudi dve slovenski celovshki zalozhbi, ki objavljata poleg slovenskega nemshko leposlovje (Wieser in Mohorjeva/ Hermagoras), kot zhe v prejshnjih izdajah pa spet ni omenjena zalozhba Drava, cheprav poleg izvirne slovenske in nemshke literature redno posrednishko objavlja tudi knjizhna dela slovenskih avtorjev v nemshkih prevodih.

 

___________
* Glej tudi zapisa Leva Detele o Kürschnerjevih nemshkih literarnih koledarjih za leto 1998 (SRP, sht. 31/32, 1999) in za leti 2000-2001 (SRP, sht. 43/44, 2001).