Giuseppe Lodola
POSTANI JADRO, NATO OBLAK
- Postani jadro, nato oblak
- rjuha na jutranjem oknu
- po prebujenju se z vetrom pomeri
- z vodo in njenimi mejami.
- Spominjam se besede za besedo: postani
- jadro, zavihti se v sedlo
- na zrachnem in brezmejnem tlaku
- poleti v nebo z zapetimi oblaki brez zavore
- kot ptica
- ki med perutmi hrani svoj dih
- jaz grem za tabo jadro in oblak
- zhelja po tekmovanju odmeva
- besede v vetru delajo vrtince
- bridkosti pa odjadrajo
- chas jih zori v svoji praznini
- v svoji polnosti.
- CHE SE VZNAK PREBUDIM
- Nad mano je pravokotnik,
- z dvema drugima ob straneh
- tvori shtiri kote.
- Najbolj vazhen je spodnji,
- ko bi zmanjkal...
- pravim, da me ne bi bilo,
- pravim, da ne bi bilo nikogar,
- che bi kaj manjkalo pod nogami.
- Pohishtvo je tam, s srajcami notri,
- zalozheno s knjigami, slike visijo,
- postelja trdno stoji na shtirih nogah,
- elektrichno stikalo mezhika.
- Naredil sem si preprost seizmograf
- z zvoncem... chlovek nikoli ne ve... ko spi ponochi.
- V zgornjem pravokotniku teche zhica pod sledjo
- in na sredi visi zaprashena zharnica,
- od chasa do chasa se prikazhe pajek,
- ki pregleduje svojo razpeto past.
- Rad imam zaveso ob oknu –
- bela chipkasta vezenina,
- ko gre sonce skoznjo, na stransko steno
- odseva obraze, podobe, vsega po malem,
- ptichja krila, bele vrtnice, pelje me v kino
- kot ob praznikih.
- Lep je moj nabito polni paralelepiped,
- v njem sta tudi dve ogledali,
- v katerih se pa ne gledam vech.
- TRAGICHNO PRIZNANJE
- Priti potem, ko volja... kaj she!
- vsaka stvar, pa cheprav napihnjena,
- pristaja na svojo uporabno logiko,
- vse, kar se je zgodilo, ima svojo zgodbo,
- che se dogaja ali se bo zgodilo od tu do kdove kdaj,
- ima svoj, cheprav prikrit, zakaj, svojo zgodbo.
- Vzemimo karkoli kot primer: recimo vojno.
- Kar vi povejte kaj o njej. Recite vi, ki berete,
- razkrijte nam zakaje, ki naravnost mrgolijo
- in jih je vech kot zrnc peska na peshcheni plazhi
- Slishali boste mnenja: – ... ampak ta vojna je pravichna,
- ona je bila sveta, a ta je za blagor ljudstva...
- gre za vrednote nashe civilizacije in rasno vprashanje!
- Iz nekega balkona je mrachno razglashal
- – za mesto na soncu! ... Konchno mesto na soncu.
- Tisto ljudstvo tam doli se bori, ker ne verujejo
- v to, v kar verujejo drugi,
- in mi nochemo ne teh in niti onih,
- ker verujemo v to, v kar oni ne verujejo,
- in oni in drugi mahajo z zastavami
- in vsi chim vishe od vseh.
- Za hip, ki jim ni naklonjen, ostanejo spodaj,
- nizhje od tistih, ki so jih ponizhali,
- nato se spet dvignejo... dvignejo se in poishchejo,
- ne da bi ga nashli, najvishji drog izmed drogov.
- Povzpnejo se na hrib, ker drugi so v dolini,
- nekdo vpije nedvoumne in svete besede,
- drugi zagodrnja, kuje zarote in spet se boj
- razvname, povzpne se vishe in hrumi z vishine.
- ... Vzemimo karkoli, kot primer: recimo kolo:
- kolo, ki se vrti vrti... ki se vrti vrti... ki krozhi...
- PRIDI PLESAT!
- Pridi plesat
- za hip se je zdelo da si za to
- zhe si se smehljala.
- Saj vsaka zhenska se smehlja ko pleshe
- ne ustavi se pridi
- daljna fuga valchkov
- najshirshe krilo ki se vrti
- zvijash se dih ti zastane
- tvoje oblichje se spreminja lica ti rdijo
- tvoje najlepshe sanje plesati plesati
- mrzlichno drhteti potihoma skrivaj
- buren objem zavrnjena strast
- v razvnemajochem tangu bolechi padci
- pogrezanje korakov hazard ki pozhre
- diha strast prevzetost v tangu
- prepojen z vrochico
- s priprtimi ustnicami zasoplimi nosnicami
- in zhari oklenjen v chutih
- v najlepshem peklu
- pridi plesat.
- Samota se tishchi drugih
- pridi plesat.
- EN SAM UDAREC
- Krilila je le z eno perutnico
- ni bilo niti chasa, da se vprasha
- zakaj. Nich ni zahtevala v
- zameno, nobenega posojila:
- zhelela je samo svoje zhivljenje.
- Neprichakovano postane snov, udarec
- zrno se pomesha umiri njegov dih
- prostor – materija – neprichakovano.
- Umreti nenadoma.
- Telo v prostem padu brez krmarjenja
- polje in nebo skupaj spojena
- naglo se je prostor krajshal
- drevesa – grichi – gnezda – vrtinci – blato
- chudno poshevni in navpichni
- spogledovala sta se malce mesec in sonce.
- Tishine so se razlichno gubile
- veter je pojemal pojemal ni pel
- jutranjega petja ni slishal nihche,
- neizmernost je stala znotraj
- svoje bedne agonije.
- Ko je v negotovosti padel
- brez reshitve dalech od svojega neba
- ni niti zashepetal:
- posujte me z listjem.
- Iz italijanshchine prevedla Jolka Milich