Revija SRP 59/60

Aldous Huxley

 

PETA FILOZOFOVA PESEM

 

 

 

Milijon milijonov spermatozojev,

vsak od njih je zhiv:

med njimi en sam ubogi Noe

prezhivi naliv.

 

En sam samcat za ves ta bilijon

lahko prezhivi plaz

kot Shakespeare, drugi Newton ali Donne –

Eden pa sem bil Jaz.

 

Sramota, da si na barko reshil se

s svojimi zakladi mimo vseh drugih!

Trmasti Homunkulus, boljsha za vse

tiha smrt je v strugi!

 

 

Iz angleshchine prevedel Ivo Antich

 

 

 

ALDOUS HUXLEY (1894 – 1963), eden najpomembnejshih angleshkih knjizhevnikov XX. stol. Rojen v grofiji Surrey (pri Londonu) v druzhini znanstvenikov in pisateljev. Kot najstnik skoraj oslepel. Sprva shtudiral medicino, nato knjizhevnost z jezikoslovjem. Dvakrat porochen. Erudit, pacifist, svetovni popotnik, od 1937 zhivel v Hollywoodu, kjer je tudi umrl (rak na vratu). Znan je predvsem kot romanopisec in esejist, a je pisal vse zvrsti (pesmi, kritike, novele, potopisi, drame, filmski scenariji, chlanki, otroshka lit., prevodi, npr. iz Mallarméja…). V njegovi prozi pred 2. svet. vojno prevladuje satirichno skeptichni hiperintelektualizem s prvinami cinizma in hedonizma, po vojni pa je v glavnem pisal esejistiko, ki se vse bolj usmerja v antiintelektualizem, moralizem in misticizem (zlasti orientalski; raziskoval je tudi droge). Nastopil je s knjigo pesmi Goreche kolo (1916), v kateri med drugim opeva »slepega krta«; objavil je vech zbirk ironichno pesimistichne in antiromantichno, »naravoslovno« vitalistichne poezije v (klasichno) nazornem, miselno intenzivnem jeziku (z rimami); tako npr. v pesmi Cvrchki zhe leta 1931 vzklikne: »Zhivljenje, zhivljenje! Beseda je magichna.« Peta filozofova pesem (Fifth Philosopher’s Song iz zbirke Leda, 1920) se zdi »kljuchna« ne le kot »povzetek« njegove poezije, temvech po svoje tako rekoch za ves njegov opus. (Op. prev.)