Revija SRP 57/58

Sonja Votolen

 

NA VSAK NACHIN OTROKA

 

Na vsak nachin hochem otroka. Sredstva niso pomembna. Ne nachin. Ne okolishchine. Nich. Ni pomembno, kako–kje–kdaj–zakaj–chemu. Hochem otroka. Klicaj. Hja, bioloshka ura odtiktava. Chrni oblaki se zgrinjajo nad moja polja rodnosti. Neurje, tocha, strele, nevihte, nochi, grmenje, opustoshenje mi grozi. Podrochje rodovitnosti moram zadnji hip z zadnjimi silami zashchititi. Da bo konchno nekaj vzklilo.

Je nachrtovala ogorcheno. Zhe obupana. In je zhe razmishljala o vudujih pa podobnih magijah. In se je zbala, da bi rodila, che bi rodila, kakshnega malega vuduja. In si je rekla–hm, she enkrat poskusim s tem svojim dedom, ki mi noche narediti otroka. Ker ima zhe v prejshnjih treh razvalinah pet frochakov. Meni pa noche privoshchiti niti enega. Kaj me briga tistih pet njegovih frochakov. Jaz tudi hochem enega! Svojega. Zase. Mojega. Naredil mi ga bo, naredil mi ga bo, moram si ga dati narediti!

In je prishel Luka domov. Se napapcal. In debelo gledal, ker ga je ona tako priliznjeno stregla. Je vprashal, zakaj je danes tako priliznjena in prilepljena nanj. Si je mislila–ker slishim zhe zelo oslabljeno tiktakanje, ljubchek, o–sla–blje–no... Si je le mislila in mu prinesla veliko sadno kupo z veliko sladke smetane.

"Jej, Luka, papcaj, " se je sladko potishchala obenj in si mislila, da sladko dobro dene v postelji.

Se je napapcal Luka. Sedel na kavch. Utrujen od shihta in preobilne sladkobe. Razkrechil noge. Odvrgel roki od sebe. Je sedla nanj. In lezla v njegov podbradek. Je chudno zrl vanjo. Saj she ni bila noch. Da ga zhe spet vleche za tisto rech.

"Luka jaz hochem otroka. Greva naredit otroka. Zdaj si tako sladek. Greva naredit otroka, sladkega otroka... "

Je lezla po njegovem polnem trebuhu. In stegnih, ki so bila she v hlachnicah. Je Luka plezal izpod nje. Chesh, Gretica, odlocheno je, jaz imam dosti otrok... Si vedela, ko si me vzela...

Gretica se ni dala. Danes se je odlochila, pa klicaj.

Natochila je sebi vina. Mu je natochila vina. Sta drinknila.

"Se pach moram sprijazniti, " mu je mezhiknila, ko je spil naslednjega.

"Lepo, da se bosh konchno sprijaznila, " je bil srechen.

"Se pach moram sprijazniti," mu je pomezhiknila, ko je spil she naslednjega. In mu je bilo olajshljivo, ko jo je opazil spet mezhikniti. Tako spokojno se je smehljala nad njim. Kot da je v oblaklh. Tako mirno sladko razumevajoche ga je gledala. In mu je spet pomizhiknila, chesh da se mora sprijazniti.

In sta drinknila. In je on spet popil. In je ona chakala na trenutek. Ga je slekla. Se je hihital. Ga je povlekla. Se je hihital. Je rekla–zdaj... pa le... otrok... bo... daj... otro... ka... Luka... Luka... Luka!!

Vrgla ga je s sebe. Vrecho zaspano, nasiteno, presito, opito. Zaspano. Zaspal je... na Gretici je zaspal... zaspal, ko je delal otroka...

Danes ima Gretica dvojchka...

In Luka je zadovoljen, da ima zhe konchno mir pred "naredi mi otroka"...